Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jeránovec -vca m (ȃ)
pristaš Jeranovih kulturnih in moralnih nazorov: boj s prvaki in jeranovci

SSKJ²

jérati -am nedov. (ẹ̑)
les. prižagovati, žagati poševno na vzdolžno os: čeliti in jerati les

SSKJ²

jérbas -a m (ẹ́)
okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema: dati jerbas na glavo; plesti jerbase; nesti koscem zajtrk v jerbasu; jerbas češenj

SSKJ²

jérbašček -čka m (ẹ́)
manjšalnica od jerbas: pospraviti šivanje v jerbašček; poln jerbašček kruha

SSKJ²

jeréb -a m (ẹ̑)
zool., v zvezah: gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca

SSKJ²

jerébar -ja m (ẹ̑)
lov. lovec na gozdne jerebe: izkušen jerebar

SSKJ²

jerebíca -e ž (í)
rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice
♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka

SSKJ²

jerebíčar -ja m (ȋ)
agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni; prepeličar: koks in jerebičar

SSKJ²

jerebíčarka -e ž (ȋ)
vet. kokoš jerebičaste barve: jerebičarke in bele kokoši

SSKJ²

jerebíčast -a -o prid. (í)
podoben jerebici: jerebičasta barva
♦ vet. jerebičasta štajerka

SSKJ²

jerebíčica -e ž (í)
manjšalnica od jerebica: jerebica in jerebičice / kot nagovor no, jerebičica, z nami boš morala

SSKJ²

jerebíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na jerebice: jerebičje jajce, meso / ptica jerebičje velikosti

SSKJ²

jerebíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od jerebica: mlade jerebičke
2. ekspr. drobno, ljubko dekle: najbolj mi je všeč tistale jerebička / kot nagovor kam greš, jerebička

SSKJ²

jerebíka -e ž (í)
drevo ali grm s pernatimi listi ali njegove živo rdeče jagode v kobulih: cvetoča jerebika; jerebike v sladkorju

SSKJ²

jerebíkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na jerebiko: jerebikov les; jerebikove jagode / jerebikovi zobotrebci

SSKJ²

jerebíkovec -vca m (í)
1. jerebika: nasaditi jerebikovce za okras
2. zlasti v ruskem okolju žganje ali liker iz jerebik: čašica jerebikovca

SSKJ²

jerebikovína in jerebíkovina -e ž (í; í)
jerebikov les: zlepiti plasti figovega lesa in jerebikovine

SSKJ²

jeremijáda tudi jeremiáda -e ž (ȃ)
ekspr. spis, pesem, v kateri se pretirano toži, tarna: nihče ne bere njegovih dolgoveznih jeremijad
// tožba, tarnanje: prenehati z jeremijadami; jeremijade o vsakdanjih težavah

SSKJ²

jerí -ja m (ȋ)
jezikosl. devetindvajseta črka ruske ali ustrezna črka staroslovanskih azbuk: napisati, prebrati jeri
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izenačenje ija in jerija

SSKJ²

jeríča -e ž (í)
nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica: kadar pade jeriča na tla, se prekolje in iz nje skoči kostanj

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jerihónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mesto Jeriho: jerihonske razvaline
● jerihonske trobente po bibliji trobente, ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; ta pa ima glas kot jerihonske trobente zelo močen
♦ bot. jerihonska roža rastlina puščavskih tal, katere listi in vejice se ob suši zvijejo v kroglasto obliko, Anastatica hierochuntica

SSKJ²

jerína -e ž (í)
geogr. jerovica: Istro pokriva jerina

SSKJ²

jêrmen -éna m, mn. stil. jerména s (é ẹ́)
1. trak z zaponko, navadno usnjen: odpel je jermene in snel sedlo; prišiti jermene k nahrbtniku; zapeti, zategniti jermen; narediti luknjice v jermen / čeladni jermen s katerim se pripne čelada; čelni jermen ki se daje na čelo; čezramni jermen; pasji jermen na katerem se vodi pes; jermen za hlače ki drži hlače v pasu
// ozek trak iz usnja sploh: rezati jermene; splesti bič iz jermenov; prevezati z jermenom; jermen za brušenje britve / kupiti nove jermene za čevlje usnjene vezalke
● ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal
2. trak iz usnja ali iz močnega materiala s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: jermen gladko teče; mazati, napeti, sešiti, sneti, speti jermen; nadeti, natakniti jermen na jermenico; konopnen, usnjen jermen / gonilni ali pogonski jermen ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico
♦ lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom; teh. členasti jermen narejen iz spetih koščkov usnja; dovajalni jermen za dovajanje obdelovanih predmetov v stroj; klinasti jermen ki ima trapezast prerez; ploščati jermen ki ima nizek in širok pravokoten prerez; vet. podrepni jermen ki se namesti vprežni živini pod rep

SSKJ²

jerménar -ja m (ẹ̑)
1. izdelovalec jermenov: torbarji in jermenarji
2. nav. mn., pog. obuvalo z jermeni: bil je v kratkih hlačah in z jermenarji na nogah

SSKJ²

jermenárna -e ž (ȃ)
delavnica za izdelovanje jermenov: ob steni jermenarne so bili razvrščeni biči, uzde in stremena

SSKJ²

jerménarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na jermenarje ali jermenarstvo: jermenarski nož / jermenarski pomočnik / jermenarska obrt

SSKJ²

jerménarstvo -a s (ẹ̑)
jermenarska obrt: propadanje jermenarstva

SSKJ²

jerménast -a -o prid. (ẹ́)
ki je iz jermenov: jermenaste sandale / jermenasti korobač
♦ anat. jermenasta mišica mišica, ki je po obliki podobna jermenu

SSKJ²

jerménček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od jermen: zapeti jermenček; oblečen je bil v uniformo s številnimi jermeni in jermenčki / kupiti nov jermenček za uro

SSKJ²

jerménec -nca m (ẹ̑)
jermenček, jermen: zadrgniti čevlje z jermenci; jermenci in elastika za fračo

SSKJ²

jermeníca -e ž (í)
strojn. kolo na gredi, po katerem teče jermen: jermenica se vrti; lesena jermenica; premer, širina jermenice / gnana jermenica; gonilna jermenica; jalova jermenica ki se prosto vrti na gredi; klinasta jermenica s trapezastimi žlebovi za klinasti jermen

SSKJ²

jermeník -a m (í)
lov. kovinski obroček na lovski puški, na katerega se pripne jermen:

SSKJ²

jerménje -a s (ẹ̑)
več jermenov, jermeni: popravljati jermenje pri uzdi / brnenje strojev in enakomeren tek jermenja / trgovati s tehničnim jermenjem
♦ teh. transmisijsko jermenje

SSKJ²

jerménji -a -e (ẹ̑)
pridevnik od jermen: jermenja zanka

SSKJ²

jerménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na jermen: jermenski šivi so popustili
♦ teh. jermensko gonilo gonilo, ki ga sestavljajo jermenice in jermeni; jermenski prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni; usnj. jermensko usnje usnje za pogonske jermene

SSKJ²

jérob -a m (ẹ̄)
star. varuh, skrbnik: imeti jeroba; postaviti siroti jeroba; skrben jerob / biti za jeroba / iron. izpregledali bodo in spoznali .. da je čas porušiti plotove, ki so jih postavili človeku duhovni in posvetni jerobi (I. Cankar)

SSKJ²

jerobováti -újem nedov. (á ȗ)
star. biti varuh, skrbnik: jerobovati otroku; pren., ekspr. niso hoteli, da bi jim jeroboval birokratski režim

SSKJ²

jérobski -a -o prid. (ẹ̄)
star. varuški, skrbniški: jerobske dolžnosti

SSKJ²

jérobstvo -a s (ẹ̄)
1. star. varuštvo, skrbništvo: sprejeti jerobstvo
2. ekspr., navadno s prilastkom samovoljno nadzorstvo: znanost se upira državnemu jerobstvu; drama je protest proti vsakemu duševnemu jerobstvu

SSKJ²

jérovica -e ž (ẹ́)
geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu: na dnu vrtač se nabira jerovica

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jersey in džêrsi -ja [džêrsi] m (ȇ)
zelo mehka, raztegljiva pletenina iz volne ali umetnih vlaken: obleka, srajca iz jerseyja; v prid. rabi: jersey kostim
♦ vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jersey govedo govedo jersey pasme

SSKJ²

jêruš -a m (ȇ)
nar. umetno žganje iz špirita in vode: diši po jerušu; cenen jeruš

SSKJ²

Jerúzalem -a m (ȗ)
ekspr., v zvezi ti si edini tujec v Jeruzalemu edini, ki ne ve za ta dogodek, novico:

SSKJ²

jeruzalémčan -a m (ẹ̑)
vino z Jeruzalema v Slovenskih goricah in okolice: jeruzalemčan in ljutomerčan

SSKJ²

jeruzalémec -mca m (ẹ̑)
jeruzalemčan

SSKJ²

jesaul gl. esaul

SSKJ²

jêsen1 -éna m (é ẹ́)
visoko gozdno drevo s pernatimi listi in trdim lesom: košati jeseni / pog. pohištvo iz jesena jesenovega lesa
♦ bot. mali jesen z belimi cveti, Fraxinus ornus; veliki jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior

SSKJ²

jesén2 -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi jésen (ẹ̑)
1. del leta med poletjem in zimo: bila je jesen, ko se je to zgodilo; stavba mora biti zgrajena do jeseni; od jeseni ne piše; vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni; pospravljati pridelke v jeseni; deževna, meglena jesen; pooseb. jesen deli svoje darove / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni
♦ astron. astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata
// za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo poletje, v hribih pa že jesen; zgodnja jesen / zunaj je jesen jesensko vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je jesen
2. ekspr., s prilastkom doba upadanja življenjske moči: usojena mu je bila prezgodnja jesen / jesen življenja

SSKJ²

jesénček1 -čka m (ẹ́)
manjšalnica od jesenec: čez zimo so jesenčki lepo zrasli

SSKJ²

jesénček2 -čka m (ẹ̑) bot.
dišeča rastlina z rožnatimi cveti v stoječih grozdih, ki raste po sončnih pobočjih, Dictamnus:

SSKJ²

jesénec -nca m (ẹ́)
jeseni rojena žival, zlasti prašič: kupil je par jesencev

SSKJ²

jeséni prisl. (ẹ̑)
v jesenskem času: jeseni ni bilo cementa; jeseni ti pošljemo grozdja; lani jeseni je zbolel

SSKJ²

jeseníšče -a s (í)
astron. točka na ekliptiki, v kateri je Sonce ob začetku astronomske jeseni: ugotoviti jesenišče; Sonce je v jesenišču

SSKJ²

jeseníti se -ím se nedov. (ī í)
nav. 3. os., knjiž. prehajati iz poletja v jesen: leto se jeseni; brezoseb. jeseni se

SSKJ²

jesénje -a s (ẹ̑)
jesenovo drevje: vrane posedajo na visokem jesenju

SSKJ²

jesénka -e ž (ẹ́)
agr. jesenska hruška: poletne vrste in jesenke

SSKJ²

jesénov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na jesen1: jesenov les; jesenove veje / jesenov cepec

SSKJ²

jesénovec -vca m (ẹ́)
vrtn. parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen

SSKJ²

jesenovína -e ž (í)
jesenov les: uporaba jesenovine za smuči

SSKJ²

jesénovje -a s (ẹ́)
jesenovo drevje: barve bukovja in jesenovja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jesénovka1 -e ž (ẹ́)
palica iz jesenovega lesa: udarjati z jesenovko

SSKJ²

jesénovka2 -e ž (ẹ́)
vrtn. okrasna rastlina s pernatimi listi in modrimi ali belimi cveti, Polemonium caeruleum:

SSKJ²

jesénski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na jesen2: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas
// nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli
2. ekspr. ostarel, prileten: bila je že precej jesenska
♦ agr. jesenski dosevek; astron. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih; jesenska vresa; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta

jesénsko

prisl.:

jesensko hladne sape

jesensko oblečen

SSKJ²

jesénščak -a m (ẹ́)
agr. ozimni lan: sejati jesenščak

SSKJ²

jeséter -tra m (ẹ́)
velika morska riba z dolgo ozko glavo, ki se hodi drstit v reke: loviti jesetre; kaviar iz iker jesetrov

SSKJ²

jesetrína -e ž (í)
jesetrovo meso: postreči z jesetrino

SSKJ²

jesétrov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na jesetre: jesetrov hrbet / jesetrovo meso

SSKJ²

jésih -a m (ẹ́)
1. nižje pog. kis: kupiti jesih; drži se, kot bi pil jesih nakremženo, neprijazno
2. nar. koroško pogostitev navadno teden dni po svatbi: oskrbeti jesih

SSKJ²

jésihar -ja m (ẹ̑)
nekdaj prodajalec kisa: jesiharji iz Čičarije; pog. vpije kot jesihar zelo

SSKJ²

jésihast -a -o prid. (ẹ́)
zastar. kisel, nerazpoložen: biti jesihaste volje

SSKJ²

jesíka -e ž (í)
bot. trepetlika: jesika s trepetajočimi listi

SSKJ²

jésti jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jêjo; jêj in jèj jêjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́)
1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel
♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu
// nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj
2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje
3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša
// ekspr. porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo
4. povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo
// ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je

jedóč

-a -e:

bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal

SSKJ²

jéstnik -a m (ẹ̑)
nar., nekdaj večja lesena skleda, iz katere skupno jedo pastirji: Na vedrniku so stale golide .. in jestnik (F. Bevk)

SSKJ²

jestvína -e ž (í)
nav. mn. živilo, ki se uporablja za jed: diši po jestvinah; košara z jestvinami in pijačo / hladne jestvine jedi; trgovina z jestvinami z živili

SSKJ²

jestvínar -ja m (ȋ)
knjiž. trgovec z jestvinami, špecerist: jestvinar in pek

SSKJ²

jestvínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na jestvino: jestvinski boni / jestvinska trgovina

SSKJ²

jèš [jəš] medm. (ə̏)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ješ, kako to piha / ješ, kaj bo pa zdaj

SSKJ²

jéša -e ž (ẹ́)
nar. ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarevajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče: žarenje oglja na ješi; vroč ko ješa

SSKJ²

jéšč -a -e tudi -- prid. (ẹ̑ ẹ́)
ki rad jé: ješči otroci; fant je ješč; ješča žival

SSKJ²

jéšča -e ž (ẹ́)
1. med., vet. napol prebavljena hrana v želodcu ali v črevesju: bruhati ješčo; črevesna, želodčna ješča
2. nar. hrana, jed: nositi ješčo oračem

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jéšče -a s (ẹ́)
med., vet. ješča: v želodcu je dosti ješča

SSKJ²

jéščec -a [ješčəc] m (ẹ̑)
nar. kdor (rad) dosti jé; jedec: Pojedel sem ga [kruha] največ jaz, ker Barbarič ni bil velik ješčec (F. Godina)

SSKJ²

jéščen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ješč: kljub starosti je bila še zelo ješčna

SSKJ²

jéščnost -i ž (ẹ́)
lastnost ješčega človeka ali živali: čuditi se otrokovi ješčnosti; po ješčnosti znana pasma / prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost tek / količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov

SSKJ²

jéščost -i ž (ẹ́)
ješčnost: bilo ga je sram pokazati svojo ješčost

SSKJ²

ješíva -e ž (ȋ)
judovska verska šola: študij je končal v budimpeštanski ješivi

SSKJ²

jéšprenj -a in jêšprenj -énja m (ẹ́; é ẹ́)
oluščena ječmenova zrna: dati ješprenj v klobase; napraviti ješprenj iz ječmena / v juhi je plaval le kak ješprenj ali fižol / skuhati ješprenj; ješprenj s prekajeno svinjsko kračo

SSKJ²

ješprénjček -čka m (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od ješprenj: ni marala jesti ješprenjčka

SSKJ²

jéti1 -ja m (ẹ̑)
domnevno bitje, ki živi na Himalaji: dvomiti o obstoju jetija

SSKJ²

jéti2 jámem dov., jêmi jemíte in jámi jamíte; jél; nam. jét in jèt (ẹ́ á)
star., navadno sedanji čas ali kot deležnik na -l začeti, pričeti: odpre knjigo in jame brati; počasi so se jeli odpravljati; jelo jo je skrbeti, ker se predolgo niso vrnili

SSKJ²

jétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. ki ima jetiko: jetičen človek; jetična žival / jetična rdečica na licih
2. ekspr. šibek, slaboten: jetična drevesca; jetično zelenje / to je jetičen spis

SSKJ²

jétičnica -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. jetična ženska: zamolkli glas jetičnice

SSKJ²

jétičnik -a m (ẹ́)
1. nav. ekspr. jetičen človek: pokašljevanje jetičnikov
2. bot. rastlina z navadno nasprotnimi listi, ki ima v cvetih po dva prašnika, Veronica: ob stezi so rasli jetičnik in koprive

SSKJ²

jétičnost -i ž (ẹ́)
stanje jetičnega: ugotavljati jetičnost goveda

SSKJ²

jétika -e ž (ẹ́)
1. nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami: dobiti jetiko; cepiti proti jetiki; umreti, zboleti za jetiko; zatirati jetiko pri govedu / hitra jetika za katero bolnik umre v kratkem času
● pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; ekspr. moja denarnica ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja
// zastar., navadno s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh; tuberkuloza: ima kostno jetiko
2. slabš. suh, slaboten človek, navadno siten: videl je, kako se je tista mestna jetika spakovala / kot psovka kaj zabavljaš, jetika

SSKJ²

jetníca -e ž (í)
nav. ekspr. ženska, ki ji je odvzeta prostost: stražiti jetnice

SSKJ²

jetníčar -ja m (ȋ)
zastar. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje; paznik: vzeti v službo nove jetničarje; opravljati službo jetničarja

SSKJ²

jetníčarka -e ž (ȋ)
zastar. ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje; paznica: neprijazna jetničarka

SSKJ²

jetník -a m (í)
nav. ekspr. oseba, ki ji je odvzeta prostost: dati jetnikom prostost; odpeljati jetnika na zaslišanje; pogovarjanje jetnikov v celici / spustiti drobnega jetnika iz kletke / star. vojni jetnik vojni ujetnik; pren. človek je jetnik navad
♦ pravn. jetnik do 1930 kdor prestaja kazen ječe ali težke ječe

SSKJ²

jetníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na jetnike: jetniške barake, celice / progaste jetniške obleke / jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jetníšnica -e ž (ȋ)
1. stavba, v kateri so jetniki: grad je bil med vojno jetnišnica
2. do 1945 stavba na sedežu okrožnih sodišč, v kateri so sodni zapori: jetnišnice in kaznilnice

SSKJ²

jetníšničen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na jetnišnico: mrzli jetnišnični zidovi / jetnišnični red

SSKJ²

jetníštvo -a s (ȋ)
stanje, življenje jetnika: v knjigi popisuje svoje jetništvo / star. vojno jetništvo vojno ujetništvo; pren. hotel se je znebiti domačega jetništva

SSKJ²

jétra jéter s mn. (ẹ́ ẹ̑)
velik rdeče rjav organ v desnem zgornjem delu trebušne votline, ki izloča žolč: zboleti na jetrih; človeška, živalska jetra; ima raka na jetrih / zrezati jetra na rezine; kupiti goveja, telečja jetra / pražena jetra
● ekspr. pozna ga do jeter pozna vse njegove lastnosti, zlasti slabe; pog., ekspr. iti na jetra dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. ima bela jetra je zelo trdoživ
♦ med. ciroza jeter

SSKJ²

jétrca jétrc s mn. (ẹ́ ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od jetra: velikost jetrc pri piščancu / kupiti telečja jetrca / porcija praženih jetrc

SSKJ²

jetrénka -e ž (ẹ̄)
min. cinober, ki vsebuje še organske snovi: kopati jetrenko

SSKJ²

jétrn -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na jetra: jetrni obseg / jetrne bolezni, funkcije / med. žarg. jetrna dieta dieta za bolne na jetrih / jetrna pašteta / tapete jetrne barve
♦ anat. jetrni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi jetra; gastr. jetrni riž rižu podobna jušna zakuha iz jeter, jajc in moke; jetrna klobasa klobasa z nadevom zlasti iz riža ali kaše in jeter; med. jetrna ciroza

SSKJ²

jétrnica -e ž (ẹ̑)
klobasa z nadevom zlasti iz riža ali kaše in jeter: delati jetrnice; krvavice in jetrnice

SSKJ²

jétrnik -a m (ẹ̑)
zimzelena rastlina s trokrpimi listi in modrimi cveti: jetrnik in vetrnice

SSKJ²

jetrnják -a m (á)
nav. mn., bot. mahovi z dvoredno olistanimi ali ležečimi, listom podobnimi stebli, Hepaticae: vrste jetrnjakov; jetrnjaki in glive

SSKJ²

jétrva -e ž (ẹ̑)
zastar. žena moževega brata; svakinja: obiskati jetrvo

SSKJ²

jet set jet seta [džêt sêt] m (ȇ, ȇ)
skupina bogatih ljudi, ki pogosto potuje in navadno živi zelo razkošno: prebiti se v mednarodni jet set; svet glamurja in jet seta

SSKJ²

jéz1 -a m (ẹ̑)
zool. večja sladkovodna riba z močno sploščenimi bleščečimi boki, Leuciscus idus: loviti jeze na umetno muho

SSKJ²

jéz2 -a in -ú m, mn. jezôvi stil. jézi (ẹ̑)
naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo: delati jezove na reki; voda teče čez jez; betonski jez; jez pri elektrarni / ljudje varujejo zemljo pred vodo z jezovi nasipi, pregradami / utoniti v jezu v vodi ob jezu
// knjiž. ovira, zapreka: te dežele so bile jez proti turški ekspanziji / razum postavlja jezove čustvu
● ekspr. šele doma se mu je odprl jez zgovornosti je spet postal zgovoren

SSKJ²

jéza -e ž (ẹ́)
1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo
2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode
3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov
● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti
♦ rel. dan jeze sodni dan

SSKJ²

jézast -a -o prid. (ẹ́)
jezljiv, jezav: jezast pijanec

SSKJ²

jezàv -áva -o prid.(ȁ á)
1. ki se (rad) jezi, razjezi: imeti jezavega gospodarja; jezav je in muhast
2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezavim glasom / jezava nestrpnost

jezávo

prisl.:

jezavo se držati, kričati

SSKJ²

jezávost -i ž (á)
lastnost jezavega človeka: jezavost ga je že večkrat spravila v neugoden položaj; čemernost in jezavost

SSKJ²

jezbíca -e ž (í)
grad. naprava ob bregu, ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg: betonska, kamnita jezbica; jezbica iz fašin

SSKJ²

jezdáriti -im nedov. (á ȃ)
1. večkrat jezditi: spominja se, kako je jezdaril po teh potih; v takih dnevih je jezdaril okrog / skupine vojakov jezdarijo po mestu jahajo sem in tja
2. ukvarjati se z jahanjem: po dolgem premoru je spet želela jezdariti
3. ekspr. jezditi, jahati: za njimi je jezdarila straža; molče sta jezdarila proti domu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jezdárjenje -a s (á)
glagolnik od jezdariti: kratkočasiti se z jezdarjenjem

SSKJ²

jézdec -a [jezdəc] m (ẹ̑)
1. kdor jezdi, zlasti na konju: jezdec priganja konja, se spretno ziblje v sedlu; konj z jezdecem / jezdeci dirjajo skozi vas; krdelo jezdecev
2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: pri urejevanju izložb so potrebni prenosni podstavki in jezdeci; jezdeci pri pisalnem stroju / obteževalni jezdeci
3. voj., v zvezi španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice: postaviti španske jezdece; pregraditi ulice s španskimi jezdeci
♦ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; rel. apokaliptični jezdeci

SSKJ²

jézden -dna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na jezdenje: tovorne in jezdne živali / jezdna pot / jezdni bič jahalni bič; jezdni konj jahalni konj

SSKJ²

jézdenje -a s (ẹ́)
glagolnik od jezditi: večurno jezdenje / uvrstiti jezdenje med tekmovalne športne discipline jahanje

SSKJ²

jézditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jezditi konja; jezditi čez travnik, v mesto; jezditi na kameli, na konju; jezditi v diru, v koraku; pren., ekspr. čoln je jezdil na velikem valu proti obali
2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega; jahati: jezdil je brv in pomakal nogi v vodo; pren., ekspr. klobuk mu jezdi ušesa

jezdèč

-éča -e:

star. bližal se jim je hitro jezdeč neznanec

SSKJ²

jézen -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̑)
1. ki je v stanju jeze: s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi; zdaj raje molči, ker si jezen; bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil; jezen je odšel; jezen kot gad; ekspr. jezen je, da kar piha zelo je jezen / pes je jezen razdražen
// nav. ekspr. ki izraža, kaže jezo: jezni pogledi; prestrašiti se jeznih besed / jezna užaljenost
2. v povedni rabi ki ima negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo je jezen name in ne govoriva; jezen je na kolege zaradi obrekovanja; jezen je na starše, ker so z njim prestrogi; ekspr. jezen je na ves svet / jezen je na kriminalke, na stripe
3. knjiž., ekspr. silovit, divji: skočiti v jezne valove; jezni viharji
4. knjiž., ekspr. neugoden, hud: jezni časi / jezna sreča
● ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm

jézno

prisl.:

jezno se držati

jezno gledati, govoriti, hoditi

SSKJ²

jézerce stil. jezérce stil. jezêrce -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
manjšalnica od jezero: utaboriti se ob jezercu; park z umetnimi jezerci / rumena jezerca luči
♦ anat. solzno jezerce jamica ob nosnem delu očesa

SSKJ²

jézerec in jezérec in jezêrec -rca m (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
kdor živi ob jezeru: planinci in jezerci

SSKJ²

jézeren stil. jezéren stil. jezêren -rna -o (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
pridevnik od jezero: jezerna voda

SSKJ²

jezerína -e ž (í)
nar. trava na svetu, ki ga obdobno pokrije jezero: kositi jezerino

SSKJ²

jezeríšče -a s (í)
star. močvirje: v starih časih so bila na tem mestu obširna jezerišča

SSKJ²

jezerján in jezerjàn -ána m (ȃ; ȁ á)
knjiž. mostiščar: jezerjani so bili predvsem ribiči

SSKJ²

jézerka1 in jezérka in jezêrka -e ž (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
zool. velika postrv brez rdečih pik; jezerska postrv1: jezerka iz Bohinjskega jezera

SSKJ²

jezêrka2 -e ž (ȇ)
vet. ovca jezersko-solčavske pasme:

SSKJ²

jézernat tudi jezérnat tudi jezêrnat -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
poln jezer: jezernata dežela

SSKJ²

jézernica tudi jezérnica tudi jezêrnica -e ž (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
1. geogr. reka ali potok, ki odteka iz jezera: poglabljanje struge jezernice
2. jezerska voda: piti jezernico
3. knjiž. lokvanj: bele jezernice

SSKJ²

jézernik tudi jezérnik tudi jezêrnik -a m (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
knjiž. povodni mož, navadno jezerski: strah pred jezernikom

SSKJ²

jézero1 stil. jezéro stil. jezêro -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne; napraviti jezero z umetno pregrado; reka se izliva v jezero; cesta je speljana ob jezeru; voziti se po jezeru; kopati se v jezeru; čisto, globoko jezero; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska / Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero
// ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša)
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog

SSKJ²

jézero2 in jêzero -a tudi -- s, rod. mn. tudi jezér (ẹ̑; ȇ)
zastar. tisoč1: dve jezeri vojakov

SSKJ²

jézerski1 tudi jezérski tudi jezêrski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
nanašajoč se na jezero, vodo: jezerska gladina; jezersko dno / jezerske usedline / jezerske ribe, školjke
♦ zool. jezerska postrv velika postrv brez rdečih pik, Salmo trutta lacustris

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jezêrski2 -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Jezersko: jezersko turistično območje
♦ vet. jezersko-solčavska pasma pasma ovce z mešano volno, ki se goji zlasti zaradi mesa

SSKJ²

jèzes [jezəs] medm. (ȅ)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jezes, da se mu ni kaj zgodilo / jezesna; jezesta; jezestana

SSKJ²

jézica -e ž (ẹ́)
ekspr. manjšalnica od jeza: počakal je, da se ji je jezica polegla, razkadila; požreti jezico; zadrževana jezica; solze jezice

SSKJ²

jezíčast -a -o prid. (í)
po obliki podoben jeziku: jezičasta deščica / jezičasta oblika
♦ bot. jezičasti cvet cvet v košku, ki ima venčne liste zraščene v enotno, jeziku podobno ploskev

SSKJ²

jezíček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od jezik:
a) mačica ga je lizala z jezičkom; kazala je rdeč jeziček
b) ognjeni jezički; stopnice je razsvetljeval trepetajoč plinski jeziček
2. jeziku podoben predmet ali tak del priprave: odpreti konzervo tako, da se potegne za jeziček; jeziček v zaponki; pritisniti na jeziček samokresa na petelina
// tak del na tehtnici, ki kaže ravnotežje: jeziček se na tehtnici nagne, premakne
// glasb. majhen, prožen kos lesa ali kovine v instrumentu, ki pod vplivom zračnega toka tvori zvok: kovinski jeziček
3. anat. jezičasti podaljšek mehkega neba: jeziček se trese; jeziček je vnet
● ekspr. jeziček se ji je razvezal začela je (dosti, sproščeno) govoriti; ekspr. jeziček ji teče spretno, z lahkoto govori, se izraža; ekspr. malo počakajte, to ji bo še tekel jeziček rada bo govorila, povedala; publ. biti, tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali
♦ voj. jeziček priprava pri bombi, ki se izvleče, da se aktivira; zool. jeziček žlebasto podaljšane zadnje čeljusti pri čebelah; žel. jeziček kretnice gibljivi del

SSKJ²

jezíčen1 -čna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na jezik 1: jezične mišice / jezična konica / opazovati jezično barvo jezikovo
2. zastar. jezikoven: jezični pouk
● ekspr. jezični dvoboj besedni dvoboj
♦ anat. jezični koren skrajni zadnji del jezika; glasb. jezična piščal piščal, ki ima jeziček; jezikosl. (zgornja) jezična ploskev zgornji del jezika med konico in korenom

SSKJ²

jezíčen2 -čna -o prid. (ī)
1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle
2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar
● star. jezični dohtar odvetnik, advokat

SSKJ²

jezíčiti -im nedov. (í ȋ)
jezikati: kaj pa jezičiš, tiho bodi in pojdi

SSKJ²

jezíčljiv in jezičljív -a -o prid. (ȋ; ī í)
knjiž. jezičen2, jezikav: jezičljiva ženska

SSKJ²

jezíčnež -a m (ȋ)
ekspr. jezičen moški: krotiti jezičneže; za take jezičneže je palica

SSKJ²

jezíčnica -e ž (ȋ)
ekspr. jezična ženska: vtikala se je v kupčijo, čeprav se, jezičnica, ni nanjo prav nič razumela; opravljive jezičnice / neugnana jezičnica

SSKJ²

jezíčnik -a m (ȋ)
1. knjiž., ekspr. jezičen moški: vaški jezičniki; kritiziranje jezičnikov / še pregovoril vas bo, jezičnik / zastar. slaven jezičnik govornik
2. jezikosl. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom: jezičniki in nosniki
// soglasnik, tvorjen z jezikom: ustničniki in jezičniki

SSKJ²

jezíčnost -i ž (ī)
ekspr. lastnost jezičnega človeka: zaradi jezičnosti ga je imel za slabšega, kot je v resnici bil; ženska jezičnost

SSKJ²

jêzik -íka m (é í)
1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik; zgornji del jezika / konica jezika / česen peče na jeziku; na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino / goveji, svinjski jezik / prekajeni jezik; jezik v omaki
// kar je po obliki podobno jeziku: med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju; usnjen jezik pri denarnici / v morje se zajeda jezik kopnega / ekspr.: iz topov so švigali krvavi jeziki; jeziki gorečih sveč; ognjeni jeziki so lizali streho plameni
2. ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju: od strahu ji je jezik otrpnil; ekspr.: kaj nimaš jezika; si izgubil, slabš. požrl jezik; imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš; ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil; raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš / kot podkrepitev: naj se mi jezik posuši, če sem to rekel; raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal / knjiž., ekspr. videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce / ekspr. govoriti s predrznim predrzno, težkim jezikom težko / pooseb., slabš. vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil
// ekspr. kar kdo govori, pove: jezik ga razodeva; malo bolj pazi na svoj jezik; soditi koga po jeziku / bojevati se za kaj z jezikom s (spretnim) govorjenjem; pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom govorjenjem / kot nasprotje dejanju: sam jezik ga je; on bo to naredil, seveda, z jezikom / ne more krotiti njenega jezika klepetavosti, opravljivosti
// nav. mn., pog. klepetulja, opravljivec: ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela; boji se jezikov; se bo že našel kak jezik, ki bo povedal / kot psovka tiho bodi, jezik (grdi); kot nagovor no jeziki, zdaj pa govorite / on je pa jezik je zelo odrezav
3. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja; bogatiti jezik z novimi izrazi; govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik; prevajati iz slovanskih jezikov; predavati v tujem jeziku; italijanščina je blagoglasen jezik; klasični, moderni jeziki; skrbeti za enotnost jezika; uporabniki jezika; besedni zaklad kakega jezika; zgodovina jezika; zvrsti jezika; ljubezen do jezika / pog.: jeziki učencem ne delajo težav ti kot učni predmet; uči se, zna jezike tuje jezike; knjiž. zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov jezikovnih pripadnosti / angleški, češki, slovenski jezik; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; kulturni jezik ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja; materni jezik ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; mednarodni jezik ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov; narodni jezik; svetovni jezik ki je zelo razširjen
// navadno s prilastkom uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja: pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit jezik; knjiga, pisana v težkem jeziku / časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški, umetniški, znanstveni jezik; jezik ekspresionistov; jezik protestantskih piscev / otroški jezik; jezik izobražencev, kmetov / sodobni jezik / preštudirati jezik in vsebino romana; Cankarjev jezik stil
4. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh: človeški jezik; čebelji, ptičji jezik; pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku / z oslabljenim pomenom: jezik formul formule; jezik grbov grbi
// knjiž. kar omogoča nebesedno izražanje: preliti zgodbo v filmski jezik; povedati v slikarskem jeziku / ekspr. jezik ljubezni
5. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno hrano; povedati kaj v filozofskem jeziku; pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik / njegovega jezika ne bodo razumeli misli, pojmovanja, stališča; publ.: organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika načina, metode; govoriti v jeziku reforme
● ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. jezik ga je srbel, vendar ni rekel čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; jezik se mu zapleta, zatika ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči; ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo; pog., slabš. jezik za zobe, star. za zobmi molči, ne ugovarjaj; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; slabš. ona ima jezik je opravljiva, predrzno govori; pog., ekspr. ta pa ima jezik spretno, z lahkoto se izraža; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; ekspr. vsemu svetu kaže jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ekspr. lomi si jezik s slovenščino s težavo jo govori, izgovarja; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči; ekspr. pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; pog., ekspr. kar naprej suka, vrti jezik govori; ekspr. zna sukati jezik spretno govoriti; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; ekspr. beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. besede mu kar vro z jezika veliko in z lahkoto govori; besedo mi je vzel z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog., ekspr. niti kapljice ga ni dal na jezik ni popil niti malo alkoholne pijače; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; položiti komu besedo na jezik pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; star. priti v jezike postati predmet opravljanja, obrekovanja; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; pog., ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati; pog. imeti kaj neprestano na jeziku omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj; pog., ekspr. imeti, nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; publ. samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih; pog., ekspr. pazi, da jih ne boš dobila po jeziku da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; nar. jezik v zvonu se maje kembelj; pog. imeti dober jezik spretno govoriti; pog., slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; govoriti, najti isti, skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; pog., ekspr. imeti nabrušen jezik biti odrezav; pog., ekspr. imeti namazan jezik biti spreten v izražanju; ekspr. biti ostrega biti odrezav, napadalen, strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori; ima jezik kot kača, kot krava rep je zelo odrezav, piker; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
♦ anat. podraščen jezik; koren jezika skrajni zadnji del jezika; bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum; pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis; etn. jezik premični del trlice; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; geol. jezik del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge; jezikosl. fleksijski jeziki; govorjeni jezik kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi; govorni jezik ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila; kentumski jeziki; knjižni jezik kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti; ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; mrtvi jezik ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; naravni jezik ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; pogovorni jezik prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika; umetni jezik; živi jezik ki ga kak narod, ljudstvo še govori; družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; med. obložen jezik z belkasto plastjo na površini; pravn. občevalni jezik ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih; uradni jezik ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; rač. programski jezik umetni jezik za pisanje računalniških programov; programski jezik fortran; šol. učni jezik v katerem poteka pouk; vet. leseni jezik bolezensko otrdel jezik pri govedu; zool. morski jezik ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu; morski list

SSKJ²

jezikáč -a m (á)
slabš. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: izogibati se jezikačev; lenuh in jezikač

SSKJ²

jezikálo -a s (á)
jezikač: kakšno jezikalo je ta človek

SSKJ²

jezikánje -a s (ȃ)
glagolnik od jezikati: naveličal se je njenega jezikanja; jezikanje na račun šole je prenehalo / odvaditi otroka jezikanja

SSKJ²

jezíkast -a -o prid. (í)
1. po obliki podoben jeziku: jezikasti listi, plameni
2. slabš. jezičen2: jezikasta ženska

SSKJ²

jezikáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje: prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala; zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil / ne jezikaj name
// predrzno ugovarjati, odgovarjati: jezikati staršem; pojdi in ne jezikaj; otroci radi jezikajo
// slabš. govoriti, pripovedovati: jezikati neslanosti; ne jezikajte, kar vam pride na misel
2. slabš. opravljati2, obrekovati: naj jezikajo, počasi bodo že pozabili; kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati / pog. jezikala je čeznjo
3. ekspr. delati jeziku podobne oblike: plameni sveč so jezikali; sence jezikajo na tleh

SSKJ²

jezikàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska
// ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jezikávec -vca m (ȃ)
ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: bil je neznosen jezikavec

SSKJ²

jezikávost -i ž (á)
ekspr. lastnost jezikavega človeka: ni mogel prenašati njene jezikavosti

SSKJ²

jezikávt -a m (ȃ)
jezikač: nastopiti proti jezikavtom

SSKJ²

jezikočeljústnica -e ž (ȗ)
biol. koščica podjezičnega obloka, ki je del sklepa med spodnjo čeljustjo in lobanjo: razvoj jezikočeljustnice v stremence pri sesalcih

SSKJ²

jezikoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za jezikoslovje: sestanek jezikoslovcev; sodelovanje jezikoslovcev pri urejanju terminologije

SSKJ²

jezikoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na jezikoslovje: jezikoslovna knjiga / moderni jezikoslovni nazori / zastar. jezikoslovne napake jezikovne

SSKJ²

jezikoslôvje -a s (ȏ)
veda o jeziku: jezikoslovje in filologija / slovansko jezikoslovje
♦ jezikosl. diahrono jezikoslovje smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas; primerjalno jezikoslovje ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov; računalniško jezikoslovje večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika

SSKJ²

jezikoslôvka -e ž (ȏ)
strokovnjakinja za jezikoslovje: razprava jezikoslovke

SSKJ²

jezikoslôvski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na jezikoslovce: jezikoslovski prepiri / zastar. dosežki na jezikoslovskem področju jezikoslovnem

SSKJ²

jezikoslôvstvo -a s (ȏ)
zastar. jezikoslovje: ukvarjati se z jezikoslovstvom

SSKJ²

jezíkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na jezik:
a) jezikova barva
♦ anat. jezikov koren jezični koren; jezikova konica jezična konica
b) jezikova zgodovina / zastar. jezikovi zakoni jezikovni

SSKJ²

jezikôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem; jezikovni zakoni; jezikovna enota, prvina; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / jezikovni imperializem težnja po jezikovni nadvladi, uveljavitvi lastnega jezika na širšem geografskem območju, navadno onkraj mej lastne države; nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut / jezikovni korpus besedilni korpus
♦ jezikosl. jezikovna kultura; pravn. jezikovno pravo pravo, ki določa uporabo jezika v uradnem poslovanju

jezikôvno

prisl.:

jezikovno popraviti spis

jezikovno mešano ozemlje

SSKJ²

jezíkovka -e ž (í)
zool. ramenonožec, ki je pritrjen na morsko dno, Lingula anatina:

SSKJ²

jezikôvnokultúren -rna -o prid. (ȏ-ȗ)
nanašajoč se na jezikovno kulturo: revija za jezikovnokulturna vprašanja

SSKJ²

jezikôvnopolítičen -čna -o prid. (ō-í)
nanašajoč se na jezikovno politiko: jezikovnopolitični program; jezikovnopolitična strategija; jezikovnopolitično vprašanje

SSKJ²

jezikoznánstvo -a s (ȃ)
zastar. jezikoslovje: jezikoznanstvo in zgodovina

SSKJ²

jezikúlja -e ž (ú)
slabš. ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: neprekosljiva jezikulja

SSKJ²

jezikún -a m (ȗ)
zastar. jezikač: To mesto je baje polno pretkancev .. zakrinkanih mazačev, jezikunov (W. Shakespeare – O. Župančič)

SSKJ²

jezíti1 -ím nedov. (ī í)
spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli
// povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga jezijo

jezíti se

čutiti, izražati jezo:

prišlo je tako nenadoma, da ni vedel, ali bi se jezil ali smejal

jezi se sam nase, ker je zamudil

jezi se na otroke, ki razgrajajo okrog nje

ekspr. jezi se za vsako malenkost, za prazen nič

dostikrat, rad se jezi

glasno, na tihem se jezi

/ kot vljudnostna fraza: upamo, da se ne boste jezili, če bomo malo zamudili; nikar se ne jezite, če je bilo kaj narobe

♦

igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest

izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: jezi se na slabe ceste, na napake v gospodarstvu; nič ne bo boljše, pa če se še tako jezite / jezila se je, da takega dela ne bo opravljala

imeti negativen, odklonilen odnos do koga:

že dolgo ne govorimo, nekaj se jezijo na nas

SSKJ²

jezíti2 -ím nedov., jêzi in jézi (ī í)
1. delati, tvoriti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: jeziti reko; skali sta jezili narasli tok; pren. barikade mu jezijo pot
// delati oviro, pregrado vodi, usmerjati jo: z delavci je jezil naraslo vodo; jeziti povodenj
2. delati, da se kaj ne širi, narašča: jeziti inflacijo

jezíti se

nabirati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje:

voda v strugi se zaradi kamenja in lesa jezi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jezljánje -a s (ȃ)
glagolnik od jezljati: zmeraj je našel priliko za jezljanje / odvaditi se jezljanja

SSKJ²

jezljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave
// slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi
2. nar., slabš. opravljati2, obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje
3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo; ogenj mu jezlja iz gobca

SSKJ²

jezljàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. nar. jezikav: jezljav godec / jezljavi otroci
2. ekspr. plapolajoč, švigajoč: opazoval je jezljavi plamenček sveče

SSKJ²

jezljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost
2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje

jezljívo

prisl.:

jezljivo odgovarjati

SSKJ²

jezljívec -vca m (ȋ)
nav. ekspr. kdor se (rad) jezi, razjezi: jezljivci in dobrodušni ljudje

SSKJ²

jezljívka -e ž (ȋ)
nav. ekspr. ženska, ki se (rada) jezi, razjezi: kakšna jezljivka je ta ženska

SSKJ²

jezljívost -i ž (í)
lastnost jezljivega človeka: skušal je premagovati svojo jezljivost; težko prenaša njegovo sitnost in jezljivost

SSKJ²

jeznorít -a -o prid. (ȋ ī) ekspr.
1. ki se hitro močno razjezi: jeznorit in ošaben človek; jeznorita ženska / jeznorit značaj
2. ki izraža, kaže jezo, razburjenost: jeznorito dopisovanje
3. silovit, divji: jeznoriti sunki vetra

jeznoríto

prisl.:

jeznorito govoriti

SSKJ²

jeznorítec -tca m (ȋ)
ekspr. kdor se hitro močno razjezi: tako ravna nerazsoden jeznoritec

SSKJ²

jeznorítež -a m (ȋ)
ekspr. kdor se hitro močno razjezi: s takim jeznoritežem je težko sodelovati

SSKJ²

jeznorítiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. z besedami, dejanji kazati jeznoritost: tu ne boš razgrajal in jeznoritil

SSKJ²

jeznorítost -i ž (ī)
ekspr. lastnost človeka, ki se hitro močno razjezi: očitali so mu jeznoritost; zaradi svoje jeznoritosti se je z vsemi sprl

SSKJ²

jezôven -vna -o (ō)
pridevnik od jez, pregrada: jezovni stebri; jezovna zgradba

SSKJ²

jezuít -a m (ȋ)
član reda sv. Ignacija Loyola, za katerega je značilna trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi: skrb jezuitov za šolstvo
// slabš. zvijačen, neiskren človek: parlamentarni jezuiti

SSKJ²

jezuítar -ja m (ȋ)
zastar. jezuit: boj z jezuitarji; prvo šolo v tem kraju so sezidali jezuitarji

SSKJ²

jezuitízem -zma m (ī)
knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: vloga jezuitizma v šolstvu
// slabš. zvijačnost, neiskrenost: razkrinkavati jezuitizem

SSKJ²

jezuítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala
♦ rel. jezuitski general

SSKJ²

jezuítstvo -a s (ȋ)
knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: značilnosti jezuitstva
// slabš. zvijačnost, neiskrenost: očital mu je jezuitstvo

SSKJ²

jézus medm. (ẹ̑)
izraža
a) začudenje, navdušenje: jezus, kako je lepo; jezus, ali je to mogoče
b) strah, vznemirjenje, obup: o jezus, kaj bo iz tega; jezus, že gredo
c) željo, prošnjo: o jezus, da bi ne bilo treba bežati

SSKJ²

Jézus -a m (ẹ̑) rel.
1. Kristus: v stiski je klical Jezusa
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: Jezus, kako je lepo; (ljubi) Jezus, ali je to mogoče
b) strah, vznemirjenje, obup: o Jezus, kaj bo iz tega; Jezus (Kristus), že gredo; Jezus (Marija), gorí
c) željo, prošnjo: o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jézusna in jèzusna medm. (ẹ̑; ȅ)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jezusna, kdo te je udaril

SSKJ²

jézusovec -vca m (ẹ̑)
knjiž. jezuit: red jezusovcev

SSKJ²

jéž1 -a m (ẹ̄)
1. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa: jež piha, teka, se zvije v klobčič
● ostriči si lase na ježa zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo
// torta v obliki ježa: nabosti ježa z mandeljni
2. navadno v zvezi morski jež majhna morska žival z bodicami, podobna kepi; morski ježek: odstraniti morske ježe s kopališča
3. grad. težek valj s stožčastimi izboklinami za tlačenje zemlje: utrjevati napeljane plasti z ježi
♦ voj. štirikraka ovira iz betona ali železa, ki se uporablja proti oklopnim vozilom

SSKJ²

jéž2 prisl. (ẹ̑)
star. jahaje, jahajoč: z lova se je vračal jež / vojska gre po cesti peš in jež

SSKJ²

jéža1 -e ž (ẹ́)
premikanje s pomočjo živali, na kateri se sedi: uporabljati za ježo konje plemenitih pasem; dolga, hitra, utrudljiva ježa; ježa po ravni cesti / konj za ježo
● knjiž., ekspr. ježa na Pegazu pesnjenje, pesnikovanje

SSKJ²

jéža2 -e ž (ẹ́)
1. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu: skriti se pod ježo, za ježo; spustiti se po ježi; z ježami ločene njive / ježa ob cesti
// nar. nagnjen svet, strmina: hiša stoji v ježi / kdo bo kosil po teh ježah
2. nar. dolenjsko kos vrhnje plasti zemlje z rastlinjem, zlasti s travo; ruša: obložiti grob z ježami

SSKJ²

jéžarica -e ž (ẹ̑)
zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka

SSKJ²

jéžast -a -o prid. (ẹ̄)
1. podoben ježu: ježast kolobar žice / ježasta dlaka trda, nasršena
♦ agr. ježasta brana priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se priključi traktorju
2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: zna biti ježasta

SSKJ²

jéžati -am nedov. (ẹ̄)
ekspr. zbadati, bosti: njegova brada jo je ježala

SSKJ²

jéžek -žka m (ẹ̄)
1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki
2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov
3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi
// slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino
// priprava za zapenjanje oblačil in obutve, sestavljena iz dveh sprijemalnih trakov: čevelj se zapenja na ježka, z ježkom
♦ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata

SSKJ²

jéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
star. jezden: ježni konj / ježna pot

SSKJ²

ježerílec -lca [tudi ježeriu̯ca] m (ȋ)
nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala:

SSKJ²

jèžeš [ježəš] medm. (ȅ)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježeš, gori; ježeš, če so jih dobili / ježešna; ježešta; ježeštana

SSKJ²

jèžešmaríja [ježəšmarija] medm. (ȅ-ȋ)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježešmarija, sem streljajo

SSKJ²

jéžev -a -o (ẹ̄)
pridevnik od jež: ježeve bodice; ježeva koža

SSKJ²

jéževec -vca m (ẹ̄)
zool. glodavec, ki ima del dlake spremenjen v bodice, Hystrix cristata: ježevec z naježenimi bodicami
♦ bot. dlakava rastlina z drobnimi modrimi cveti, Lappula

SSKJ²

ježevína -e ž (í)
ježeva koža: bodičasta ježevina

SSKJ²

jéževka -e ž (ẹ̄)
avt. zimska guma z žebljički: vozila z ježevkami
♦ bot. ježevke gobe z mehkimi bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnaceae; etn. ježevka debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, ki jo nosi kurent in prekmurski pozvačin; zool. ježevka večja rdeča riba tropskih morij z bodicami, Diodon hystrix

SSKJ²

jéži bába jéži bábe ž (ẹ̑, á)
mitol. hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjo: prepoditi ježi babo

SSKJ²

ježíca -e ž (í)
1. bodičasta lupina okrog ploda: ježica se odpre; izluščiti kostanj iz ježice; bukove ježice
2. gozd. bodičasta tvorba na želodu, ki vsebuje dosti čreslovine: kupčevati z ježicami

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ježíčarica -e ž (ȋ)
zool. žuželka, ki povzroča nastajanje (hrastovih) ježic, Cynips quercus calicis:

SSKJ²

ježíčast -a -o prid. (í)
podoben ježici: ježičasta oblika / ekspr. ježičasti brki

SSKJ²

ježíčje -a s (ȋ)
več ježic, ježice: pod kostanjem je ležalo prazno ježičje

SSKJ²

jéžiti -im tudi ježíti -ím nedov., jéži (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes ježi dlako in laja; knjiž. strah mu ježi lase / hlad mu ježi kožo povzroča kurjo polt, srh; ježiti obrvi mrščiti

jéžiti se

, tudi ježíti se

postavljati se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:

dlaka se psu ježi

lasje so se mu ježili

/ mačka se ježi dobiva, ima naježeno dlako

●

ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah

ekspr.

izražati nejevoljo, nezadovoljstvo:

ljudje so se začeli ježiti proti temu

/ za vsako malenkost se ježi se jezi, prepira

SSKJ²

jídiš -a m (ȋ)
jezik na nemški osnovi, ki ga govorijo Judi zlasti v Nemčiji in vzhodni Evropi: prevajati iz jidiša; v prid. rabi: izdajati časopis v jidiš jeziku; prisl.: z Judi se je pogovarjal jidiš

SSKJ²

jih rod., tož. mn. od on, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; nizko izpuščati jih pline iz črevesja; naložiti jih komu s palico pretepsti ga; jaz bi mu jih povedala bi ga oštela; dosti jih je morala preslišati očitkov; razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke; kar iz rokava jih stresa domislice; zna jih na koše zelo veliko zgodb(ic)
2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni jih večjih bojazljivcev, kot ste vi; sit sem jih, teh vsiljivcev / v vzkliku glej jih priliznjence; prim. ga1, jo1, on

SSKJ²

jín -a m (ȋ)
ženski princip v kitajski dualistični filozofiji, nasprotje jang: energija jin; simbol jina in janga

SSKJ²

jín-jáng -a m (ȋ-ȃ)
nedeljivi ženski in moški princip v kitajski dualistični filozofiji: jin-janga ne moremo deliti na eno in drugo polovico / filozofija jin-jang; v prid. rabi: jin-jang filozofija

SSKJ²

jirs gl. irs

SSKJ²

jiu-jitsu in džíudžícu -ja in džiudžíc -a [prva oblika džíju-džícu] ž (ȋ-ȋ; ȋ)
ju-jitsu: svetovno prvenstvo v jiu-jitsuju

SSKJ²

jo1 tož. od ona, rod. je, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš; godci jo urežejo skladbo, pesem; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti; zavozil si jo napačno si naredil
2. pog., z nekaterimi glagoli izraža
a) hojo: kresati, mahati, primahati jo; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo
3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga1, jih, on

SSKJ²

jó2 člen. (ọ̄)
nar. da1, ja1: »Greš?« »Jo, grem.« / »Polde?« »Jo.« / jo, tu je prijetno ležati

SSKJ²

jó3 medm. (ọ̑)
knjiž. izraža telesno ali duševno trpljenje; joj2, jov: Moj Mate, jo, moj Mate! (O. Župančič)

SSKJ²

jockey tudi džókej -a [džókej] m (ọ̑)
poklicni jahač na galopskih dirkah: trenerji in jockeyi

SSKJ²

jockeyski tudi džókejski -a -o [džókejski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na jockeye: jockeyske navade / jockeyska čepica okrogla čepica s trdim ščitkom

SSKJ²

jód -a m (ọ̑)
1. kem. nekovina sivo črne barve in kovinskega sijaja, element J: pomen joda za delovanje žleze ščitnice
2. temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida, farm. jodova tinktura: razkužiti okolico rane z jodom

SSKJ²

jodát -a m (ȃ)
kem. sol jodove kisline: jodati in jodidi

SSKJ²

jóden -dna -o prid. (ọ̑)
ki vsebuje jod: jodne in žveplene kopeli
♦ farm. jodna palička na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo

SSKJ²

jodíd -a m (ȋ)
kem. sol jodovodikove kisline: uporaba jodidov / kalijev, srebrov, vodikov jodid

SSKJ²

jodírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. med. mazati z jodovo tinkturo: jodirati kožo
2. kem. dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat: jodirati sol
3. kem. uvajati jod v organske spojine:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jódlanje -a s (ọ̑)
glagolnik od jodlati: tirolsko jodlanje / vriskanje in jodlanje

SSKJ²

jódlar -ja m (ọ̑)
v nemškem alpskem okolju kdor jodla: dober jodlar

SSKJ²

jódlarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na jodlarje ali jodlanje: jodlarski zbor / jodlarske pesmi

SSKJ²

jódlati -am nedov. (ọ̑)
1. v nemškem alpskem okolju peti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta: zna jodlati
// izražati veselje z glasovi kot pri tem petju: planinci so vriskali in jodlali
2. ekspr. godrnjati: komaj je vstopil, je žena že začela jodlati / nekaj jodla, pa ga nihče ne razume

SSKJ²

jódler in jódlar -ja m (ọ̑)
v nemškem alpskem okolju melodija, ki se jodla: končati vsako kitico z jodlerjem
// glas, ki je tak kot pri jodlanju: motiti tišino z vriski in jodlerji

SSKJ²

jodofórm -a m (ọ̑)
med., nekdaj jodova spojina v obliki rumenega prahu za posipanje ran: vonj po lizolu in jodoformu

SSKJ²

jódov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na jod: vijoličasti jodovi hlapi / jodova kislina; jodova spojina
♦ farm. jodova tinktura temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida; teh. jodova žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para

SSKJ²

jódovica -e ž (ọ̑)
kem. vodna raztopina joda in kalijevega jodida:

SSKJ²

jódovka -e ž (ọ̑)
avt. žarg. jodova žarnica: jodovke in meglenke

SSKJ²

jodovodíkov -a -o prid. (ȋ)
kem., v zvezi jodovodikova kislina vodna raztopina vodikovega jodida:

SSKJ²

jóga -e ž (ọ̑)
1. v hinduizmu smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost: razprave o jogi
2. dihalne in telesne vaje za doseganje stanja umirjenosti in razvijanje telesne in duševne skladnosti: izvajati, vaditi jogo; učiti jogo; jutranja joga; klasična joga; joga za začetnike; tečaj joge; učitelj, učiteljica joge; položaj pri jogi; joga in meditacija / hoditi na jogo; ukvarjati se z jogo; vadba joge

SSKJ²

jóger -gra m (ọ́)
1. zastar. apostol, učenec: Kristusovi jogri
2. zastar. neroda, čudak: to sta prava jogra

SSKJ²

jogging gl. džoging

SSKJ²

jógi1 -ja m (ọ̑)
kdor v polnosti živi v skladu z jogo 1 in navadno tega uči tudi druge: indijski jogiji

SSKJ²

jógi2 -ja m (ọ̑)
pog. vzmetnica (brez trdnega okvira): kupi jogije / vzmetnice jogi tovarne Meblo; v prid. rabi: jogi postelja

SSKJ²

jógijevec -vca m (ọ̑)
knjiž. jogi1: indijski jogijevci

SSKJ²

jógijski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na jogije ali jogo: jogijski nauki / jogijski položaj; jogijske vaje

SSKJ²

jógurt -a m (ọ̑)
kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij: redno uživati jogurt; postreči z jogurtom / sadni jogurt

SSKJ²

jógurten -tna -o prid. (ọ̑)
ki je iz jogurta: jogurtni preliv; jogurtna strjenka / jogurtni lončki jogurtov
♦ zgod. jogurtna revolucija organizirana zborovanja, demonstracije proti oblasti v jugoslovanski avtonomni pokrajini Vojvodini v letih 1988 in 1989

SSKJ²

jógurtov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na jogurt: jogurtov lonček; jogurtov preliv; jogurtov sladoled; jogurtove bakterije; krompir z jogurtovo omako

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jóh1 -a m (ọ̑)
nar., nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral1: dokupil je nekaj johov zemlje

SSKJ²

jòh2 medm. (ȍ)
star. joj2, jeh: joh, to je prehudo zame / o joh, prejoh, kakšna sramota

SSKJ²

johnson -a [džónson] m (ọ̑)
teh. žarg. motor ameriške tovarne Johnson, zlasti za čolne, jadrnice: uvoz johnsonov

SSKJ²

joint tudi džôint tudi džôjnt -a [džôjnt] m (ȏ)
cigareta iz marihuane, hašiša: kaditi, pokaditi joint; prižgati joint; zvijati, zviti (si) joint; ogorki jointov

SSKJ²

jòj1 tudi jój -- m (ȍ; ọ̑)
ekspr. jok1, tarnanje, vpitje: ves joj ga ni ganil / tedaj je bil v vseh hišah joj

SSKJ²

jòj2 tudi jój medm. (ȍ; ọ̑)
1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, kakšna nesreča; joj, vam je slabo? / joj, prejoj
// izraža začudenje, presenečenje: joj, kako so jagode dobre; joj, koliko si naredil
2. izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, kako boli
3. v povedni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa: če se ne vrneš pravi čas, bo joj / preklinjal je, da je bilo joj
// z dajalnikom izraža veliko trpljenje, žalost: joj meni, vsi so me zapustili; star. joj si ga njim

SSKJ²

jòjhata tudi jójhata medm. (ȍ; ọ̑)
star. joj2, jej: jojhata, gorje meni / jojhata, ura je že minila

SSKJ²

jòjme tudi jójme medm. (ȍ; ọ̑)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojme, ključ sem izgubila

SSKJ²

jòjmene tudi jójmene medm. (ȍ; ọ̑)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojmene, kaj bo rekel oče

SSKJ²

jòjna tudi jójna medm. (ȍ; ọ̑)
izraža začudenje, presenečenje: jojna, kakšnega konja imate

SSKJ²

jojó -ja m (ọ̑)
igrača z dvema kolutoma na skupni osi, na kateri se odvija ali navija vrvica: balončki in jojoji

SSKJ²

jojóba -e ž (ọ̑)
visoka zimzelena grmičasta rastlina z debelimi listi, iz katere plodov se pridobiva olje, po izvoru iz Amerike: olje jojobe jojobino; izvleček iz jojobe

SSKJ²

jojóbin -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na jojobo: jojobino maslo; jojobino olje za telo

SSKJ²

jók1 -a m (ọ̑)
1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi: jok ji je lajšal bolečino; premagovati, knjiž. dušiti jok; histeričen, pretresljiv, pridušen jok; ekspr. krčevit jok; ganil ga je jok otrok; od joka pordele oči / držati se na jok; zaradi graje mu je šlo na jok; ekspr. bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok; spraviti ljudi v jok; elipt. odšel je, ona pa v jok / ekspr. spet bo v hiši jok in stok tožbe, tarnanje
● ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost zelo sem prizadet; ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku; iron. ženski jok pa mačkine solze ženske jokajo za vsako malenkost
// glasovi, ki nastanejo pri tem: jok je ponehaval; knjiž. jok se ji je izvil iz prsi; sobo je napolnil glasen jok; iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok
2. knjiž., ekspr. joku podobni glasovi: jok burje, kitare, zvona

SSKJ²

jòk2 člen. (ȍ)
pog. izraža močno zavrnitev, zanikanje: jok, ta ali nobeden; jok, ne damo jih

SSKJ²

jokánje tudi jókanje -a s (ȃ; ọ́)
glagolnik od jokati: jokanje in kričanje otrok / jokanje vetra

SSKJ²

jókati tudi jokáti -am, in jókati tudi jokáti jóčem, in jókati se tudi jokáti se -am se, in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov., jókajte (se) tudi jokájte (se) in jóčite (se) (ọ́ á ọ́)
1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere; jokati ob slovesu; ekspr. jokati dan in noč; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti; joka zaradi hude bolečine; pog., ekspr. jokati za vsako figo; ekspr. jokati za prazen nič; joka, ker je bil tepen; glasno, silovito, tiho jokati; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati; rad joka; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo, da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito / jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga; pren., ekspr. njegovo srce joka
● ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo
// ekspr. žalovati, tožiti, tarnati: joka po izgubljeni sreči; še zmeraj joka za starimi časi; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja
2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem
3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje

jokáje

jokaje govoriti

jokaje je pritekel domov

pozdravil ga je, jokaje od veselja

jokajóč

-a -e:

jokajoč ga je objela

jokajoč glas

jokajoči otroci

prisl.: jokajoče govoriti

♦

glasb. jokajoče označba za izraz izvajanja lagrimoso; sam.:, bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi

SSKJ²

jokàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok; jokave ženske
// ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu
2. ekspr. malodušen, črnogled2, neodločen2: jokavi sanjači; ni bil zmeraj tak jokav slabič
// pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika; deklamirati jokavo pesem

jokávo

prisl.:

jokavo govoriti, tožiti

SSKJ²

jokávec -vca m (ȃ)
1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca
2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve

SSKJ²

jokávka -e ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki se (rada) joka: dečki se niso hoteli igrati z jokavkami

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jokávost -i ž (á)
1. nav. ekspr. lastnost jokavega človeka: jokavost otrok
2. ekspr. malodušnost, črnogledost, neodločnost: odhajati brez jokavosti v svet; nemožata jokavost

SSKJ²

jokávt -a m (ȃ)
zastar. jokavec, cmeravec: vse se mu zdi brezizhodno, ko je pa tak jokavt

SSKJ²

jókcati -am in jókcati se -am se nedov. (ọ̑)
otr. jokati: zdaj jokca, zdaj se smejčka; ne jokcaj, fantek / ekspr. nikogar nima, ki bi jokcal za njo

SSKJ²

jókec -kca m (ọ̑)
1. otr. jok1: pri njem se hitro menjavata smehec in jokec
2. ekspr. kdor se (rad) joka: jokci in mile jere

SSKJ²

joker tudi džóker -ja [džóker] m (ọ̄)
ekspr. oseba ali stvar, ki v zadnjem trenutku lahko pomembno vpliva na izid, ga spremeni: njegov joker je dal odločilni gol / joker s klopi; joker v predvolilni tekmi
♦ igr., pri nekaterih igrah s kartami igralna karta, ki lahko zamenja katerokoli drugo karto

SSKJ²

jókica -e ž (ọ̑)
ekspr. kdor se (rad) joka: pusti jo, naj joka, ko je pa taka jokica

SSKJ²

jóla -e ž (ọ̑) navt.
1. dvojamborna jadrnica z glavnim jadrom, več pomožnimi jadri in krmilom pred zadnjim jadrom: jola in kuter
2. lahka enojamborna jadrnica z enim ali dvema jadroma: jole drsijo po vodi
♦ šport. olimpijska jola starejša enosedežna jadrnica z enim jadrom

SSKJ²

jolly -ja [džóli] m (ọ̑)
igr. žarg. joker

SSKJ²

jónagóld -a m (ọ̑-ọ̑)
agr. debelo, okroglo zimsko jabolko rdeče rumene barve, po izvoru iz Amerike: jonatan in jonagold

SSKJ²

jónatan -a m (ọ̑)
okroglo zimsko jabolko delno ali popolnoma rdeče barve: kompot iz jonatanov / gojiti jonatan

SSKJ²

jónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje
♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; glasb. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih

SSKJ²

jópa -e ž (ọ́)
pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja, zlasti večje: plesti jopo; obleči srajco in jopo / oblači jopo vrh jope
// vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: suknena jopa; jopa z nabranimi rokavi; krilo in jopa

SSKJ²

jópica -e ž (ọ̑)
pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico; moška, otroška jopica; jopica z ovratnikom
// žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico

SSKJ²

jópič -a m (ọ̑)
vrhnje (športno) oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa: modri delavski jopiči; jopič iz irhovine; jopič na zadrgo / domači jopič iz mehke, tople tkanine, ki se nosi v stanovanju; prisilni jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; rešilni jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo; vetrni jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom
// suknjič: kupiti blago za hlače in jopič

SSKJ²

jôr in jór -a m (ȏ; ọ̑)
jezikosl. osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, trdi znak: zapisati jor

SSKJ²

jórkširec -rca m (ọ̑)
pog. prašič jorkširske pasme:

SSKJ²

jórkširski tudi yorkshirski -a -o [jórkširski] prid. (ọ̑)
vet., v zvezah: jorkširski prašič prašič jorkširske pasme; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov

SSKJ²

jósta -e ž (ọ̑)
grmičasta rastlina z užitnimi jagodami, križanec črnega ribeza in kosmulje: josta je odporna na nizke zimske temperature

SSKJ²

jóšk -a m (ọ̑)
nav. mn., ekspr. dojka, prsi: kakšne joške ima; joški pa taki

SSKJ²

jóška -e ž (ọ̑)
nav. mn., ekspr. dojka, prsi: povešene joške; velikost jošk / umetne joške; baba, ženska brez jošk z majhnimi, neizrazitimi prsmi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jóta1 -e ž (ọ̑)
gastr. jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na Primorskem: naročiti joto in jabolčni zavitek

SSKJ²

jóta2 -e tudi -- ž (ọ̑)
deveta črka grške abecede: napisati joto

SSKJ²

jotácija -e ž (á)
jezikosl. sprememba soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j: jotacija in palatalizacija

SSKJ²

jotíranje -a s (ȋ)
jezikosl. spreminjanje soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j:

SSKJ²

joule -a [džúl] m (ȗ)
fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote: meriti v joulih; toplota enega joula

SSKJ²

jour gl. žur

SSKJ²

jour fixe jour fixa [žúr fíks] m (ȗ, ȋ)
v meščanskem okolju, nekdaj družabni sestanek ob določenih, stalnih dnevih: imeti jour fixe v kavarni

SSKJ²

journal gl. žurnal

SSKJ²

jòv in jôv medm. (ȍ; ȏ)
izraža telesno ali duševno trpljenje: jov, jov, stoka starka

SSKJ²

joviálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz

SSKJ²

joviálnost -i ž (ȃ)
knjiž. dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar

SSKJ²

joystick -a [džôjstik] m (ȏ)
naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; igralna palica: upravljati figuro z joystickom

SSKJ²

jožefíca -e ž (í)
bot. grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti; dišeči volčin

SSKJ²

jožefínec -nca m (ȋ)
pristaš jožefinizma: janzenisti in jožefinci

SSKJ²

jožefinízem -zma m (ī)
politika avstrijskega cesarja Jožefa II., zlasti cerkvena: novo obliko odnosov med Cerkvijo in državo je določil jožefinizem
// gibanje, temelječe na tej politiki: janzenizem in jožefinizem

SSKJ²

jožefínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na avstrijskega cesarja Jožefa II. ali jožefinizem: jožefinski duh; terezijanska in jožefinska doba; jožefinske reforme
♦ zgod. jožefinski kataster kataster, narejen v času vladanja Jožefa II.

SSKJ²

jožefínstvo -a s (ȋ)
jožefinizem: janzenizem in jožefinstvo

SSKJ²

jóžefovo -ega s (ọ̑)
nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jožefa 19. marca: bilo je na jožefovo

SSKJ²

juán -a m (ȃ)
denarna enota Kitajske: to stane sto juanov

SSKJ²

jubilánt -a m (ā á)
kdor ima, praznuje jubilej: slavnostna predstava, v kateri je igral glavno vlogo jubilant; čestitati jubilantu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jubilántka -e ž (ā)
ženska, ki ima, praznuje jubilej: proslaviti jubilantko

SSKJ²

jubilár -ja m (á)
knjiž. jubilant: izročiti jubilarju darilo

SSKJ²

jubiláren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. jubilejen: jubilarne slovesnosti

SSKJ²

jubilêj -a m (ē)
važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove: praznovati, proslavljati jubilej; čestitati za jubilej, ob jubileju; publ. delovni, umetniški, življenjski jubilej / vznes. očetu za osemdeseti jubilej poklanjamo naslednjo pesem osemdesetletnico / jubilej ob tridesetletnici njegovega dela praznovanje jubileja

SSKJ²

jubilêjen -jna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na jubilej: jubilejni koncert; jubilejna predstava; letošnja prireditev v Planici je bila jubilejna / jubilejni letnik revije; jubilejna proslava

SSKJ²

júckanje -a s (ȗ)
nar. severovzhodno vriskanje, ukanje2: ples sta spremljala udarjanje ob tla in juckanje

SSKJ²

júckati -am nedov. (ȗ)
nar. severovzhodno vriskati, ukati: fantje juckajo; juckati od veselja

SSKJ²

júd -a m, im. mn. júdje in júdi (ȗ ú)
1. pripadnik judovske vere: judje in katoličani
2. stiskač, oderuh: nikar si ne izposojaj pri tem judu
3. nar., v krščanskem okolju otrok, ki (še) ni krščen:

SSKJ²

judaízem -zma m (ī)
vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo
♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz Stare zaveze

SSKJ²

júdek -dka m (ȗ)
slabš. manjšalnica od jud: judki se zbirajo / pazi se, da te ta judek ne oslepari

SSKJ²

júdenburški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Judenburg: judenburška industrija
♦ zgod. judenburški upor upor slovenskih vojakov v mesecu maju 1918 v Judenburgu

SSKJ²

júdeštvo -a s (ȗ)
slabš. izdajstvo, izdaja: to je bilo njegovo prvo judeštvo

SSKJ²

júdež -a m (ȗ)
nav. slabš. izdajalec, ovaduh: med nami je judež; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež
// hinavec, dvoličnež: Tako ravnajo vsi ti judeži; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière – J. Vidmar)

SSKJ²

júdežev1 -a -o prid. (ȗ)
vrtn., v zvezi judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum:

SSKJ²

júdežev2 in Júdežev -a -o prid. (ȗ)
v zvezah: ekspr. judežev denar ali judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; ekspr. judežev poljub hinavski, neiskren

SSKJ²

júdeževski -a -o prid. (ȗ)
ekspr. tak kot pri apostolu Judu Iškarijotu: judeževska izdaja

SSKJ²

judikát -a m (ȃ)
pravn. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: zbirka judikatov

SSKJ²

judikáten -tna -o prid. (ȃ)
pravn. priznan s sodbo: judikatna terjatev

SSKJ²

judikatúra -e ž (ȗ)
knjiž. sodna praksa, sodstvo: analiza judikature; pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi / judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov

SSKJ²

júdinja -e ž (ȗ)
pripadnica judovske vere: judje in judinje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

judo -a [júdo in džúdo] m (ȗ)
šport, pri katerem skušata tekmovalca drug drugega vreči na tla: ukvarjati se z judom; prvenstvo Slovenije v judu; v prid. rabi: prirediti judo turnir

SSKJ²

judoist -a [judoíst in džudoíst] m (ȋ)
športnik, ki se ukvarja z judom: nastop judoistov različnih kategorij; tekmovanje judoistov

SSKJ²

judoističen -čna -o [judoístičən in džudoístičən] prid. (í)
nanašajoč se na judoiste ali judo: judoistični klub; judoistična reprezentanca; judoistično tekmovanje

SSKJ²

judoistka -e [judoístka in džudoístka] ž (ȋ)
športnica, ki se ukvarja z judom: naša mlada judoistka je premagala eno najboljših judoistk na svetu; odlična, uspešna, vrhunska judoistka; trener judoistov in judoistk

SSKJ²

júdovski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na Jude ali jude: judovski kralj; judovski strankarski in verski voditelji / judovska mestna četrt; judovska vera vera, ki temelji na Svetem pismu Stare zaveze in talmudu; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa

SSKJ²

júdovstvo -a s (ú)
1. vera, miselnost, kultura Judov: študirati judovstvo; odklon krščanstva od judovstva
2. Judje: judovstvo je hranilo izročilo, da je izvoljeno ljudstvo

SSKJ²

júg in jùg júga m (ȗ; ȕ ú)
1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug; veter piha od juga, z juga; letalo leti proti jugu; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Makedonije / magnetna igla kaže smer sever–jug
// južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug
2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug; na jugu dežele raste južno sadje; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr., nekdaj bratski jug južni del Jugoslavije; slovanski jug države, dežele južnih Slovanov
♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna
3. topla območja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug; sončni, topli jug; arhitektura mesta kaže bližino juga
4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga

SSKJ²

júgo1 -a m (ȗ)
meteor. južni ali jugovzhodni veter na Jadranskem morju, ko je v Sredozemlju območje nizkega zračnega pritiska: jugo je delal visoke valove; jugo in burja

SSKJ²

júgo2 -a m (ȗ)
tip jugoslovanskega osebnega avtomobila znamke Crvena zastava: pripeljati se z jugom; voznik juga / jugo 45

SSKJ²

jugo...1 ali júgo... prvi del zloženk (ȗ)
nanašajoč se na jug: jugozahod / jugojugozahod

SSKJ²

jugo...2 ali júgo... prvi del zloženk (ȗ)
nanašajoč se na Jugoslavijo: jugoavto, jugofil / jugomeja in jugo meja

SSKJ²

júgoarmáda -e ž (ȗ-ȃ) od 1991
oborožene sile nekdanje Jugoslavije, jugovojska: preprečevanje prodora tankov in oklepnikov jugoarmade

SSKJ²

júgojúgovzhòd -óda m (ȗ-ȗ-ȍ ȗ-ȗ-ọ̄)
smer na nebu ali zemlji med jugom in jugovzhodom: na tem mestu zavije cesta proti jugojugovzhodu

SSKJ²

júgomáfija -e ž (ȗ-á)
kriminalna združba, ki jo sestavljajo pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev: z zemljišči špekulira jugomafija

SSKJ²

júgonostalgíja -e ž (ȗ-ȋ)
nostalgija po življenju v nekdanji Jugoslaviji: govoriti o jugonostalgiji; obujanje jugonostalgije

SSKJ²

júgonostálgik -a m (ȗ-á)
kdor ima nostalgijo po življenju v nekdanji Jugoslaviji: označili so ga za jugonostalgika / glasbeni jugonostalgik

SSKJ²

jugorock -a [júgorók] m (ȗ-ọ̑)
rokovska glasba izvajalcev nekdanje Jugoslavije, razen slovenske: privlačnost jugorocka je v njegovi preprostosti in tekoči ritmiki; legende jugorocka; v prid. rabi: jugorock skupina

SSKJ²

jugoslavístika -e ž (í)
veda o jugoslovanskih slovanskih jezikih in književnostih, do 1991: študirati jugoslavistiko

SSKJ²

jugoslovánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo: jugoslovanska gostoljubnost / jugoslovanski narodi; jugoslovanski veleposlanik; jugoslovanska hokejska reprezentanca / jugoslovansko-italijanska meja / jugoslovanski standardi; jugoslovanska ideja v stari Avstriji ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov / Jugoslovanska ljudska armada [JLA]
♦ zgod. Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro

SSKJ²

jugoslovánstvo -a s (ȃ)
1. do 1918 ideja o združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo: v strahu pred nemštvom so se politiki vrnili k jugoslovanstvu / preganjali so ga zaradi jugoslovanstva
2. državna in politična pripadnost k Jugoslaviji: rad poudarja svoje jugoslovanstvo
♦ polit. integralno jugoslovanstvo narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jugoslovánščina -e ž (ȃ)
1. po zamisli pristašev integralnega jugoslovanstva skupni jezik jugoslovanskih narodov: zagovarjati uvajanje jugoslovanščine; jugoslovanščina in vseslovanščina
2. nav. slabš. slovenščina z elementi srbščine ali hrvaščine ali srbščina ali hrvaščina z elementi slovenščine: govoril je čudno jugoslovanščino; iron. navodila za uporabo so v najčistejši jugoslovanščini

SSKJ²

jugoslovén -a m (ẹ̑)
nav. slabš. pristaš integralnega jugoslovanstva: nasprotovati jugoslovenom

SSKJ²

jugoslovénar -ja m (ẹ̑)
slabš. pristaš integralnega jugoslovanstva: boriti se za slovenstvo proti jugoslovenarjem

SSKJ²

jugoslovénarstvo -a s (ẹ̑)
slabš. integralno jugoslovanstvo: pomesti z jugoslovenarstvom; zagovarjati centralizem in jugoslovenarstvo

SSKJ²

jugoslovénstvo -a s (ẹ̑)
nav. slabš. narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov: zagovarjati slovensko individualnost proti jugoslovenstvu

SSKJ²

júgotŕg -a m (ȗ-ȓ ȗ-r̄)
območje kupovanja in prodaje blaga na območju republik nekdanje Jugoslavije, razen Slovenije: zaradi padca prodaje na jugotrge postaja evropski trg najpomembnejši v slovenskem izvozu; razpad nekdanjega jugotrga; prodor na jugotrg

SSKJ²

júgov -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na južni veter, jug: jugovi sunki / jugovo vreme južno vreme

SSKJ²

júgoven -vna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju; južen: jugovno vreme

SSKJ²

júgovič -a m (ȗ) slabš.
pripadnik kateregakoli naroda nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev: priseljevanje jugovičev v Slovenijo

SSKJ²

jugovína -e ž (í) knjiž.
1. južno vreme, odjuga: po dolgotrajnem mrazu je nastopila jugovina; februarska jugovina
2. južni veter, jug: jugovina piha

SSKJ²

júgovôjska -e ž (ȗ-ó)
pog. oborožene sile nekdanje Jugoslavije; Jugoslovanska ljudska armada: poveljnik jugovojske; Slovenci v jugovojski

SSKJ²

júgovzhòd -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄)
1. smer na nebu ali zemlji med jugom in vzhodom: veter piha z jugovzhoda; oditi proti jugovzhodu
2. publ. jugovzhodni del kake geografske ali politične celote: osvojiti jugovzhod celine

SSKJ²

júgovzhóden -dna -o (ȗ-ọ̑)
pridevnik od jugovzhod: jugovzhodni del polotoka

SSKJ²

jugovzhódnik -a m (ọ̑)
veter, ki piha z jugovzhoda: enakomeren jugovzhodnik

SSKJ²

júgozahòd -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄)
1. smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom: reka teče proti jugozahodu / jugozahod je oblačen jugozahodna stran neba
2. publ. jugozahodni del kake geografske ali politične celote: jugozahod države

SSKJ²

júgozahóden -dna -o (ȗ-ọ̑)
pridevnik od jugozahod: jugozahodni del dežele

SSKJ²

jugozahódnik -a m (ọ̑)
veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik

SSKJ²

jùh medm. (ȕ)
izraža veselje, razigranost: juh, pa smo doma

SSKJ²

júha -e ž (ú)
1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho
● pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
♦ gastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom
2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha

SSKJ²

júhar -ja m (ȗ)
1. ekspr. kdor rad je juho: juhar in krompirjevec
2. slabš. kuhar: pomagati juharjem

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

juhé medm. (ẹ̑)
izraža veselje, razigranost: juhe, to bo veselo

SSKJ²

juhêj medm. (ȇ)
izraža veselje, razigranost: juhej, kako bo šlo v dolino

SSKJ²

juhêjsa medm. (ȇ)
izraža veselje, razigranost: juhejsa, pa smo končali

SSKJ²

júhica -e ž (ú)
ekspr. manjšalnica od juha: postregla jim je z dobro govejo juhico

SSKJ²

júhta -e ž (ȗ)
usnj. mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože: čevlji iz juhte

SSKJ²

júhten -tna -o (ȗ)
pridevnik od juhta: juhtni čevlji

SSKJ²

juhtovína -e ž (í)
usnj. mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože: škornji iz juhtovine

SSKJ²

juhú medm. (ȗ)
izraža veselje, razigranost: zaplešiva, juhu

SSKJ²

júhuhú tudi jùhuhú medm. (ȗ-ȗ; ȕ-ȗ)
izraža veselje, razigranost: zavriskajmo, juhuhu

SSKJ²

juice gl. džus

SSKJ²

ju-jitsu in džúdžícu -ja in džudžíc -a [prva oblika džú-džícu] m (ȗ-ȋ; ȋ)
šport, pri katerem tekmovalca skušata s spretnimi prijemi obvladati drug drugega: učiti se ju-jitsuja; trenirati ju-jitsu / razmah ju-jitsuja; prim. jiu-jitsu, ju-jutsu

SSKJ²

ju-jutsu in džúdžúcu -ja tudi džudžúc -a [prva oblika džú-džúcu] ž (ȗ-ȗ; ȗ)
ju-jitsu: trening ju-jutsuja

SSKJ²

júka -e ž (ȗ)
vrtn. palmi podobna rastlina z ozkimi dolgimi listi na koncu stebla in belimi cveti v socvetju, Yucca: prezimiti juke

SSKJ²

juke-box in jukebox gl. džuboks

SSKJ²

júkstapozícija -e ž (ȗ-í)
knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave
♦ jezikosl. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop

SSKJ²

júlij -a m (ú)
sedmi mesec v letu: lanski julij; prišel je 4. julij; kmečka dela v (mesecu) juliju / iti na dopust (meseca) julija

SSKJ²

julijánski -a -o prid. (ȃ)
astron., v zvezi julijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Julij Cezar: julijanski koledar se uporablja v Pravoslavni cerkvi

SSKJ²

júlijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na julij: vroči julijski dnevi
♦ agr. julijska dekanka dekanka, ki dozori julija; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum; zgod. julijska revolucija revolucija julija 1830 v Franciji

SSKJ²

jumbo tudi džámbo -- [džámbo] prid. (ȃ)
pog. zelo velik: jumbo ekran / jumbo plakat veleplakat

SSKJ²

jumbo jet jumbo jeta [džámbo džêt tudi júmbo jét] m (ȃ, ȇ; ȗ, ẹ̑)
ameriško reaktivno potniško letalo B-747: orjaški, velikanski jumbo jet; pilot jumbo jeta; nova, podaljšana, zgodnja različica jumbo jeta; strmoglavljenje, ugrabitev jumbo jeta / tovorni jumbo jet / letalo jumbo jet

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

junáček -čka m (á)
ekspr. manjšalnica od junak: otroci so se pokazali ob tej priložnosti junačke / ne zaganjaj se v pravico kakor kak junaček / ljubk. ob tej uri mora mali junaček že spat

SSKJ²

junáčenje -a s (á)
glagolnik od junačiti: ni mu do junačenja; poslušati prazno junačenje / v povesti je dal dosti prostora avanturističnemu junačenju / posloviti se od mladostnega junačenja

SSKJ²

junáčina1 -e m (ā) ekspr.
1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kak junačina
2. postaven, krepek človek: oče je bil še velik junačina in je hodil drvarit

SSKJ²

junáčina2 -e ž (ā) ekspr.
1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kaka junačina
2. postaven, krepek človek: oče je bil še velika junačina in je hodil drvarit

SSKJ²

junáčiti -im nedov. (á ȃ) knjiž.
1. delati junaška dejanja: mladi vitez je začel junačiti; šel je junačit po širnem svetu / ekspr. fantje radi junačijo z jezikom
2. spodbujati, hrabriti: junačil jo je, naj dokonča študije / s klici so junačili utrujeno živino
3. ekspr. veseljačiti, popivati: dobil je sina, zdaj pa junači okoli

junáčiti se

bahati se z junaštvom, pogumom:

kaj se junačiš, prvi boš bežal

/ naj le pridejo, se je junačil in se tolkel po prsih

SSKJ²

junák -a m (á)
1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino
// nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah; v bolezni se je pokazal junaka
// nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali
2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / iron. junak v pitju; revolverski junak
3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak
4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že
5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak
// ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval

SSKJ²

junákinja -e ž (á)
1. ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje: pokloniti se junakinjam, ki so padle v boju za svobodo
// nav. ekspr. ženska, ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: peš ste prišli tako daleč, ste pa res junakinja
// nav. ekspr. zelo pogumna, neustrašena ženska: ko je branila otroke, se je pokazala junakinjo
2. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junakinja tekmovanja
3. glavna, osrednja ženska v literarnem delu: Alenčica je junakinja naših ljudskih pesmi; junakinja filma, romana / Cankarjeve junakinje

SSKJ²

junákov -a -o (á)
pridevnik od junak: junakova notranjost, usoda

SSKJ²

junakovánje -a s (ȃ)
glagolnik od junakovati: hajduško življenje in junakovanje / slavno je končal svoje junakovanje junaško življenje

SSKJ²

junakováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. delati junaška dejanja: bilo je v času, ko je junakoval kralj Matjaž / ekspr. v domišljiji junakovati v romantičnih prizorih biti junak
2. ekspr. veseljačiti, popivati: spoprijateljili so se in zdaj junakujejo po gostilnah

SSKJ²

junákovica -e ž (á)
nar., ekspr. postavna, krepka ženska: Trinajstkrat je ležala na porodu .. in vztrajno se je pretikala skozi življenje. Sama o sebi ve, da je junakovica (D. Lokar)

SSKJ²

junáški -a -o prid. (á)
1. ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje: junaški borci; junaški narod; junaška četa / junaški čas
// izredno pogumen, neustrašen: zbral je same junaške fante / junaški boj; junaški govor; junaško dejanje
// nav. ekspr. ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junaška mati
2. značilen za junake: umreti junaške smrti / prelita junaška kri kri junakov / ekspr. tolče se po junaških prsih
♦ glasb. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja; lit. junaški ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaška epika; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih

junáško

prisl.:

junaško se bojevati

junaško prenašati bolečine

SSKJ²

junáštvo -a s (ȃ)
1. lastnost junaškega človeka: občuduje njegovo junaštvo in hladnokrvnost; junaštvo padlih
2. izredno pogumno, junaško dejanje: dobil je odlikovanje za junaštva na fronti / ekspr. prešerna fantovska junaštva

SSKJ²

júnček -čka m (ú)
1. manjšalnica od junec: vzgojiti par junčkov / krava je imela junčka
2. ekspr. nespameten, neumen človek: kakšni junčki smo bili, da smo mu verjeli
♦ lov. enoletni jelen s prvimi poganjki rogovja

SSKJ²

junčevína -e ž (í)
meso mlade (pitane) govedi: junčevina, teletina in jagnjetina

SSKJ²

júnčji -a -e prid. (ū)
nanašajoč se na junce: junčje meso / junčje usnje

SSKJ²

junè -éta s (ȅ ẹ́)
knjiž. tele, teliček: deklica, živa kot june

SSKJ²

júnec -nca m (ú)
1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice
// goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca
2. bik: gnati kravo k juncu
3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti
// nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume

SSKJ²

junétina in junetína -e ž (ẹ̑; í)
meso mlade (pitane) govedi: junetina in teletina

SSKJ²

júngovec -vca m (ȗ)
pristaš psihoanalize švicarskega psihologa in psihiatra Carla Gustava Junga: ameriški, slovenski jungovec; jungovec in freudovec

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

júngovski -a -o prid. (ȗ)
ki temelji na idejah in metodah švicarskega psihologa in psihiatra Carla Gustava Junga: jungovski psihoanalitik; jungovska psihoanaliza / jungovska šola

SSKJ²

juníca -e ž (í)
telica: breja junica; meso junic
♦ lov. enoletna košuta

SSKJ²

juníčka -e ž (í)
manjšalnica od junica: junček in junička

SSKJ²

júnij -a m (ú)
šesti mesec v letu: rok za prijave je dvajseti junij; druga polovica junija; v (mesecu) juniju se konča pouk / oditi na dopust (meseca) junija

SSKJ²

júnijev -a -o prid. (ú)
star. junijski: junijevi dnevi / visoka junijeva trava

SSKJ²

júnijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na junij: topli junijski večeri; junijsko vreme
♦ šol. delati izpit v junijskem (izpitnem) roku v (izpitnem) roku ob koncu šolskega leta; zool. junijski hrošč majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija in julija; prosnica

SSKJ²

júnior -ja m (ȗ)
1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let; mladinec: nastop juniorjev in članov
2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu mlajši: pokličite Janeza Dolenca juniorja [jun.]

SSKJ²

júniorka -e ž (ȗ)
šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od štirinajst do osemnajst let; mladinka: tekmovanje članic in juniork

SSKJ²

júniorski -a -o (ȗ)
pridevnik od junior: juniorski prvak

SSKJ²

júnker -ja m (ú)
1. v fevdalni Prusiji plemiški veleposestnik: interesi junkerjev v vzhodnih pokrajinah
2. ekspr. nosilec nemške militaristične miselnosti: pruski junker
3. v carski Rusiji gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za častnika: nastop ruskih junkerjev

SSKJ²

júnkers -a m (ȗ)
1. med drugo svetovno vojno nemški bombnik, zlasti strmoglavec: junkersi in drugi bombniki / strmoglavec junkers
2. nekdaj transportno letalo, imenovano po konstruktorju Junkersu: polet z junkersom / transportna letala junkers

SSKJ²

júnkerski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na junkerje: junkerska ošabnost / junkerska šola

SSKJ²

júnkerstvo -a s (ú)
nav. ekspr. miselnost, lastnosti (pruskih) junkerjev: dvigniti se nad junkerstvo / zveza finančne oligarhije z junkerstvom

SSKJ²

junkie gl. džanki

SSKJ²

junónski -a -o prid. (ọ̑)
tak kot pri rimski boginji Junoni: junonska lepota / ekspr. junonska postava zelo lepa, bujna

SSKJ²

junta gl. hunta

SSKJ²

júpitrovski -a -o prid. (ȗ)
tak kot pri Jupitru: jupitrovska brada / njegova jupitrovska vzvišenost

SSKJ²

júr1 -ja m (ú)
užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček1: nabirati, sušiti jurje

SSKJ²

júr2 -ja m (ú)
1. pog. tisoč denarnih enot valute, ki je v obtoku v Sloveniji (dinarjev, tolarjev, evrov): posodil mu je dva jurja; solata bo pozimi po jurju; za nov računalnik je plačal več kot jurja / ekspr. to mu prinaša lepe jurje dosti denarja
2. nav. slabš. nekoliko omejen, neroden človek: takega jurja lahko vsakdo ogoljufa

SSKJ²

júra -e ž (ȗ)
geol. obdobje mezozoika, v katerem so prevladovali iglavci, so se uveljavili dinozavri in pojavile ptice: fosili dinozavrov, ptic iz jure

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

júrček1 -čka m (ȗ)
1. užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom: nabirati, rezati, sušiti jurčke / jurčki s smetano
♦ bot. jesenski jurček s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; poletni jurček s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus
2. kar je po obliki podobno jurčku: napraviti jurčke iz sladkorja in čokolade; jurček za krpanje nogavic goba

SSKJ²

júrček2 -čka m (ȗ)
1. pog., ekspr. tisoč denarnih enot valute, ki je v obtoku v Sloveniji (dinarjev, tolarjev, evrov): za popravilo je moral odšteti deset jurčkov
2. ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: seveda, taki jurčki tega ne razumejo / kot nagovor nisi uganil, o ti jurček ti

SSKJ²

júre -ta m (ȗ)
ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: ti si pravi jure

SSKJ²

jurídičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na pravo; praven: juridično varstvo novih izumov / juridični termin / juridična fakulteta
♦ pravn. juridična oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; pravna oseba

SSKJ²

Júrij -a m (ú)
etn., v zvezi zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini: sprevod zelenega Jurija

SSKJ²

jurisdíkcija -e ž (í)
knjiž. sodna oblast: imeti, izvrševati jurisdikcijo / za omenjeno družbo veljajo egiptovski zakoni in jurisdikcija sodna pristojnost
// oblast sploh: omenjeni otoki so pod jurisdikcijo Nizozemske
♦ rel. jurisdikcija pravica in dolžnost odločati o cerkvenih zadevah na določenem področju; spovedna jurisdikcija pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe, spovedna oblast

SSKJ²

jurisdíkcijski tudi jurisdikcíjski -a -o prid. (í; ȋ)
nanašajoč se na jurisdikcijo: jurisdikcijski spori
♦ pravn. jurisdikcijska norma v stari Avstriji zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih sodišč

SSKJ²

jurisprudénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. pravo, pravna veda: ukvarjati se z jurisprudenco; pomen psihologije za jurisprudenco

SSKJ²

juríst -a m (ȋ)
strokovnjak za pravo; pravnik: posvetovati se z juristi / možnosti za zaposlitev juristov / pog. juristi iz višjih letnikov slušatelji prava

SSKJ²

juristaríja -e ž (ȋ)
slabš. pravništvo, pravo: pustil je juristarijo in se lotil drugega posla; ves večer so govorili samo o juristariji

SSKJ²

jurístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na juriste; pravniški: juristično zborovanje / juristična dejstva pravna

SSKJ²

jurístka -e ž (ȋ)
strokovnjakinja za pravo; pravnica: zdravnice in juristke / pog. juristke iz prvega letnika slušateljice prava

SSKJ²

jurístovski -a -o prid. (ȋ)
pravniški, jurističen: juristovska praksa / ekspr. hladna juristovska logika

SSKJ²

jurístovstvo -a s (ȋ)
ekspr. pravništvo, pravo: prikazal je juriste in juristovstvo s smešne plati

SSKJ²

júriš -a m (ȗ)
1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine: po obstreljevanju se je začel juriš; preiti v juriš / pošiljati na juriš četo za četo; padel je pri jurišu na bunker / kot povelje v strelce, juriš! / ekspr. na juriš zavzeti uporniško ladjo s kratkim, silovitim napadom; pren., publ. napovedati juriš na svetovni rekord; juriš na vrh gore
2. publ., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na juriš v zelo kratkem času, zelo hitro: na juriš so si ogledali vse mestne znamenitosti / v tej predstavi si je na juriš osvojila občinstvo

SSKJ²

jurišáč -a m (á)
voj. žarg. vojak, ki sodeluje v jurišu: jurišači tečejo; partizanski jurišači; jurišači in bombaši

SSKJ²

jurišánt -a m (ā á)
med. žarg. bolnik s histeričnimi napadi, ki so podobni obnašanju pri jurišu: zdraviti jurišante

SSKJ²

júrišati -am in juríšati -am nedov. in dov. (ȗ; ȋ)
delati juriš: za tanki so jurišali pešci; jurišati na bunker / ekspr. dva meseca so jurišali na trdnjavo jo napadali, naskakovali; pren., publ. brigade so jurišale na zadnje kilometre nedograjene ceste

SSKJ²

júrišen -šna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na juriš: jurišna skupina / voj. žarg. dobiti jurišni rum / jurišni bataljon bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkih
♦ voj. jurišni čoln čoln za prevoz jurišnih oddelkov in za izvidniške naloge

SSKJ²

júrišnik tudi juríšnik -a m (ȗ; ȋ)
knjiž. vojak, ki sodeluje v jurišu: med ranjenci je bilo največ jurišnikov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jurjáš -a m (á)
etn. član spremstva zelenega Jurija: jurjaši pojejo; pastirji jurjaši

SSKJ²

jurjevánje -a s (ȃ)
etn. praznovanje začetka pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: imeti jurjevanje; jurjevanje in kresovanje

SSKJ²

jurjeváti -újem nedov. (á ȗ)
etn. praznovati začetek pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: takrat je še jurjeval po vaseh

SSKJ²

júrjevica -e ž (ú)
nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: dišeče jurjevice
♦ zgod. jurjevica v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu 24. aprila

SSKJ²

júrjevka -e ž (ú)
1. bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica: jurjevke že rastejo
2. nar. narcisa

SSKJ²

júrjevo -ega s (ú)
nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jurija 24. aprila: vrnili se bodo okrog jurjevega

SSKJ²

júrjevski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na jurjevanje: jurjevski obhod / jurjevske pesmi
● nar. jurjevska nedelja v krščanskem okolju nedelja po prazniku sv. Jurija 24. aprila

SSKJ²

júrski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na juro: jurske kamnine / jurski skladi / jurska doba jura

SSKJ²

júrta -e ž (ȗ)
v azijskem okolju okrogel, kupolast šotor, narejen zlasti iz kož in klobučevine: prebivati v jurti

SSKJ²

jury1 -ja [žirí in džúri] m (ȋ; ȗ)
knjiž. žirija, razsodišče: glasovanje juryja

SSKJ²

jury2 -- [žirí in džúri] ž (ȋ; ȗ)
zastar. žirija, razsodišče: pritožiti se jury

SSKJ²

jús -a m (ȗ)
veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj jusa / pog. vpisati se na jus pravno fakulteto
● biti narejen po jusu po standardih

SSKJ²

JÚS -- in -a m (ȗ)
krat. jugoslovanski standardi: izdelki z oznako JUS / suknjič je izdelan po JUS-u; prvi del zloženk: konfekcija po JUS-standardih

SSKJ²

júsar -ja m (ȗ)
nar. primorsko upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega: pozidati zemljišče, ki je pripadalo jusarjem

SSKJ²

júsarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na jusarje: jusarsko zemljišče

SSKJ²

justíca -e ž (ȋ)
knjiž. sodstvo, pravosodje: obnoviti justico / satira na skorumpiranost justice / pomislite, kaj govorite, to sodi pred justico sodišče; biti praktikant pri justici / ekspr. krvava justica drhali

SSKJ²

justiciár -ja m (á)
zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle: sprejeti v službo justiciarja

SSKJ²

justíčen -čna -o prid. (ȋ)
knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje
♦ pravn. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota

SSKJ²

justificíranec -nca m (ȋ)
knjiž. oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba: pokopati justificirance

SSKJ²

justificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. izvršiti smrtno kazen, usmrtiti: justificirati obsojence; stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali

justificíran

-a -o:

justificirane osebe

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

justifikácija -e ž (á)
knjiž. izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: opraviti justifikacijo; justifikacija organizatorjev odpora; opis justifikacije

SSKJ²

justíranje -a s (ȋ)
glagolnik od justirati: justiranje žarnice pri projektorju

SSKJ²

justírati -am dov. in nedov. (ȋ)
teh. dati v položaj, ki je najprimernejši za ustrezno delovanje; naravnati, uravnati: justirati kamero
♦ tisk. justirati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino; izravnati kliše

SSKJ²

júšen -šna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na juho: pomiti jušni lonec / jušni koncentrat; jušna kocka; jušna zelenjava
♦ gastr. jušni vložek kar se že pripravljeno da v juho; jušna zakuha

SSKJ²

júškniti -em dov. (ú ȗ)
nar. zavriskati, zaukati: zamahnil je s palico v pozdrav in kratko jušknil

SSKJ²

júšnik -a m (ȗ)
posoda za serviranje juhe: jušnik in pladnji z jedili

SSKJ²

júta -e ž (ú)
dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute; predilnica za juto / gojiti juto jutovec
// pog. jutovina: kupiti dva metra jute

SSKJ²

jútast -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na juto: jutasta preja, tkanina / jutasta vreča

SSKJ²

jútov -a -o prid. (ú)
jutast: jutova preja

SSKJ²

jútovec -vca m (ú)
bot. tropska kulturna rastlina, iz katere se pridobiva juta, Corchorus: plantaže jutovca

SSKJ²

jutovína -e ž (í)
tkanina iz jute: vreče iz jutovine

SSKJ²

jútranjec -jca m (ú)
šol. žarg. kdor hodi dopoldne v šolo: jutranjci in popoldanci

SSKJ²

jútranji -a -e prid. (ú)
nanašajoč se na jutro:
a) jutranji svit; hladen jutranji zrak; jutranja megla, zarja; jutranje sonce / brati jutranje časopise; jutranji radijski program; jutranji sprehod / jutranja halja
b) jutranja in večerna stran

SSKJ²

jútranjica -e ž (ú)
1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica
2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam
♦ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi; rel. zvoniti jutranjico zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih

SSKJ²

jútranjik -a m (ú)
1. časopis, ki izhaja zjutraj: prebirati jutranjike
2. pog. napovedovalec jutranjega radijskega, televizijskega programa: delal je kot jutranjik na prvem programu / radijski jutranjik
3. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov: jutranjik in večernik

SSKJ²

jútranjka -e ž (ú)
jutranja halja: obleči jutranjko čez pižamo; jutranjka z velikim vzorcem

SSKJ²

jútri prisl. (ȗ)
1. prvega dne po današnjem dnevu: jutri bomo belili sobo; jutri bo praznik; odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih; odpeljem se jutri zjutraj; pog. jutri pišemo nalogo; počakajmo do jutri; od jutri naprej sem popoldne prost; pred jutri opoldne me ne bo nazaj; si pripravljen za jutri? / prišel bom jutri teden
2. nav. ekspr. v prihodnjem času, v prihodnosti: jutri takšna operacija ne bo novost; vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čim prej; knjiž. danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo prav kmalu; ekspr. tak sem: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. izgradnja bolj pravičnega sveta mora biti danes in jutri naša poglavitna naloga zmeraj; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; ekspr. takih težav ne odpraviš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri

SSKJ²

jútrišnji -a -e prid. (ū)
1. nanašajoč se na dan, ki bo po današnjem dnevu: jutrišnji dan; napiši jutrišnji datum / jutrišnji izlet
2. nanašajoč se na prihodnost, bodočnost: jutrišnji astronavti / pisati o razmerah jutrišnjega dne prihodnosti, bodočnosti

SSKJ²

jútrišnjost -i ž (ū)
knjiž. (bližnja) prihodnost: jutrišnjost bo pokazala, kdo je imel prav

SSKJ²

jutríti se -ím se nedov. (ī í)
brezoseb., knjiž. daniti se: nekoliko se je že jutrilo, ko so se vračali

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

jútrnja tudi jútrna -e ž (ú)
nekdaj darilo, ki ga mož obljubi, dá ženi po poročni noči: dati jutrnjo; dati vinograd za jutrnjo

SSKJ²

jútrnji -a -e prid. (ú)
star. jutranji: jutrnji hlad; jutrnja rosa, zarja / jutrnji sprehod

SSKJ²

jútrnjica tudi jútrnica -e ž (ú)
1. star. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: jutrnjica sveti
2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjica: moliti jutrnjice

SSKJ²

jútrnjik tudi jútrnik -a m (ú)
1. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov; jutranjik: ob določeni uri piha jutrnjik
// zastar. vzhodni veter, vzhodnik: sever in jug, večernik in jutrnjik se borijo
2. zastar. časopis, ki izhaja zjutraj; jutranjik: brati jutrnjike

SSKJ²

jútro1 -a s (ú)
1. del dneva ob sončnem vzhodu: bilo je že jutro, ko so prišli; jutro nastaja; prišlo, knjiž. napočilo je usodno jutro; pričakovati jutro; bedeti do jutra; že od jutra ga boli glava; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan; zaspal je šele proti jutru, na jutro, pod jutro; ob jasnih jutrih je že slana; v zgodnjem zimskem jutru; napadli so jih še pred jutrom; hladno, megleno, nedeljsko, pomladansko jutro / pesn. jutro se budi, drami; ekspr. jutro jo je zaščemelo v oči jutranja svetloba / knjiž., ekspr. peljati se v sivo jutro / drugo jutro je sklical posvet drugi dan zjutraj; neko jutro, tisto jutro je odšel; telovadi vsako jutro; vse jutro je bil nerazpoložen; nar. vstaja pozno v jutro zjutraj; ob jutrih, v jutrih je navadno megla; knjiž. bedeti do štirih v jutru zjutraj; zastar. vstal je na vse jutro navsezgodaj; star. v nedeljo jutro zjutraj / kot pozdrav dobro jutro!
// ekspr., s prilastkom obdobje nastajanja, začetek: jutro človeške kulture; jutro leta
2. zastar. vzhod: na jugu in jutru
● ekspr. lahko se hvali s svojim srečnim zakonom, saj je šele dobro jutro je šele začetek zakona; vstopil je brez dobrega jutra brez (jutranjega) pozdrava
♦ rel. zvoniti jutro zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih

SSKJ²

jútro2 -a s (ū)
star., nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral1: ima več juter obdelovalne zemlje

SSKJ²

jútrov -a -o prid. (ú)
star. orientalski, vzhoden: jutrova pristanišča
● star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda

SSKJ²

jútrovec -vca m (ú)
star. prebivalec Bližnjega ali Srednjega vzhoda: suhljati obrazi jutrovcev

SSKJ²

jútrovo in Jútrovo -ega s (ú)
star. Bližnji vzhod, Srednji vzhod: prišli so z jutrovega

SSKJ²

jútrovski -a -o prid. (ú)
star. orientalski, vzhodnjaški: oblečen v jutrovska oblačila s turbanom na glavi / jutrovske oči

SSKJ²

juvelír -ja m (í)
kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne, draguljar: kupiti ogrlico pri juvelirju; juvelirji in zlatarji

SSKJ²

juvelírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na juvelirje ali juvelirstvo, draguljarski: juvelirski izdelki; juvelirska trgovina; juvelirska in skulpturna umetnost

SSKJ²

juvelírstvo -a s (ȋ)
izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov, draguljarstvo: juvelirstvo in zlatarstvo

SSKJ²

juvenílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. mladosten, mladinski: juvenilna delinkvenca, zabloda
♦ geol. juvenilna voda voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; med. juvenilna tuberkuloza

SSKJ²

júžen -žna -o prid., júžnejši (ú)
1. nanašajoč se na jug:
a) južni del, konec vasi; južni predeli dežele; južna Evropa; cesta obide mesto po južni strani; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše; južno pobočje / južna smer / južna stran veter piha z južne strani z juga; na južno stran se razprostira polje na jug, proti jugu; na južni strani obdaja državo morje na jugu / južni veter; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta / Južna Amerika
b) potovanje po južnih deželah; značilnosti južnih mest / modro južno nebo; vroče južno sonce / južne rastline; južno sadje / južni temperament južnjaški
c) južni prebivalec / južni Slovani
2. nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: južno vreme / južni dnevi / sneg postaja južen razmehčan, topeč se
3. ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu: severna in južna polovica zemlje
♦ astron. Južni križ ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; južna točka točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. južni srobot srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; fiz. južni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. južni pol; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni tečajnik; južna zemljepisna širina zemljepisna širina južno od ekvatorja; meteor. južni sneg sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0 °C

júžno

prisl.:

omenjeni kraji ležijo nekoliko južneje

razprostira se južno od Save

/ v povedni rabi danes je južno

SSKJ²

júžina -e ž (ú)
1. nar. kosilo: kuhati južino; prinesti južino na mizo / kupiti meso za južino / biti, ostati pri južini
2. nar. malica: nesti južino na travnik; dati delavcem zajtrk, južino in kosilo; vzeti kos kruha za južino / mala južina popoldanska malica
● nar., ekspr. pet takih ukrotim za malo južino zelo lahko, brez večjega truda premagam
3. zastar. hrana, jed: ptiči si iščejo južino
4. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima tanke kot suha južina
♦ zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in z dolgimi nogami, Opilionidea
// slabš. zelo suh, slaboten človek: kaj bi se bal te suhe južine / kot psovka molči, ti suha južina

SSKJ²

júžinati -am nedov. (ú)
nar. jesti kosilo; kositi1: opoldne južinajo; klicati južinat

SSKJ²

južíšče -a s (í)
astron. točka na obzornici, ki leži nasproti severišču:

SSKJ²

júžiti se -im se nedov. (ú ȗ)
brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje: po novem letu se je južilo

SSKJ²

júžje -a s (ȗ)
nar. južno vreme, odjuga: Bila je še zima, toda nastopilo je južje (Prežihov)

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

júžnik -a m (ū)
knjiž. južni veter, jug: piha močen južnik; topel, vlažen južnik

SSKJ²

južnják -a m (á)
kdor živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: vročekrvni južnjaki; temen obraz južnjaka; južnjaki in severnjaki / v njem je nekaj južnjaka južnjaškega / ekspr. priseljevanje južnjakov prebivalcev južnih predelov kakega območja

SSKJ²

južnjákinja -e ž (á)
ženska, ki živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: temna polt južnjakinje; temperament južnjakinje / ekspr. poročil se je z južnjakinjo prebivalko južnih predelov kakega območja

SSKJ²

južnjáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na južnjake: južnjaški obraz, temperament; južnjaška domišljija, živahnost / v sebi ima nekaj južnjaške krvi

južnjáško

prisl.:

južnjaško vesel

južnjaško koketna ženska

sam.: v njem je nekaj južnjaškega

SSKJ²

júžno... prvi del zloženk (ū)
nanašajoč se na južen: južnodalmatinski, južnoevropski, južnofrancoski, južnoitalijanski, južnovietnamski

SSKJ²

júžnoamêriški -a -o prid. (ū-ȇ)
nanašajoč se na Južno Ameriko: južnoameriške države / južnoameriški plesi

SSKJ²

júžnoslovánski -a -o prid. (ū-ȃ)
nanašajoč se na južne Slovane: južnoslovanski narodi / zastar. južnoslovanska ideja jugoslovanska ideja

SSKJ²

júžnoštájerski -a -o prid. (ū-ȃ)
1. nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodno življenje v južnoštajerskih mestih in trgih
2. nanašajoč se na južni del Štajerske: južnoštajersko območje

SSKJ²

k1 -- in -ja [kə̀ kə̀ja in ká kája] m (ə̏; ā)
dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K; trije tiskani k-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:

SSKJ²

k2 predl., pred k in g h, z dajalnikom
1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi
2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k varnosti v cestnem prometu; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji
3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom
4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples
// za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu?
5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu
6. za izražanje bližine časovni meji; proti2: napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu
● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič

SSKJ²

ká1 in ka prisl. (ā)
zastar. uvaja vprašanje; ali1: ka nisva prijatelja?

SSKJ²

ka2 vez., zastar., v pripovednih in vzročnih odvisnih stavkih
da2: rekel je, ka je to sramota za devetnajsto stoletje / žal nam je, ka smo bili prisiljeni to povedati

SSKJ²

kabála tudi kábala -e ž (ȃ; ȃ)
1. zlasti v srednjem veku, v judovski filozofiji in religiji nauk, po katerem je svet nastal iz desetih najpopolnejših, božanskih bitij: proučevati kabalo
2. knjiž., navadno s prilastkom skrivnostnost, nerazumljivost: kabala številk in besed

SSKJ²

kabalíst -a m (ȋ)
zlasti v srednjem veku, v judovski filozofiji in religiji kdor se ukvarja s kabalo ali kabalistiko: kabalisti in alkimisti

SSKJ²

kabalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kabaliste ali kabalistiko: kabalistični simboli, znaki / stare kabalistične knjige; kabalistična mistika besed in številk / delal je kabalistične čarovnije

SSKJ²

kabalístika -e ž (í)
1. zlasti v srednjem veku, v judovski filozofiji in religiji proučevanje, raziskovanje kabale: posvečati se kabalistiki / biblijska kabalistika
2. knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: to je kabalistika, ne pa znanost / znala je ugibati iz kart, a ni nikomur izdala te svoje kabalistike

SSKJ²

kabarét -a m (ẹ̑)
1. nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami: zahajati v kabarete; nastopati, peti, plesati v kabaretu / dekleta iz kabaretov / ustanovil je svoj kabaret kabaretno skupino
// predstava v takem lokalu: na sporedu je nov kabaret / slabš. ta igra je na ravni kabareta
2. lit. zabavno odrsko delo, navadno sestavljeno iz skečev, pevskih in recitacijskih točk: napisati kabaret / literarno-satirični kabaret; televizijski kabaret

SSKJ²

kabaréten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kabaret: kabaretna pevka, plesalka; kabaretna skupina / kabaretni spored; kabaretna točka / slabš. kabaretna literatura slaba, plehka

SSKJ²

kabaretíst -a m (ȋ)
kdor nastopa v kabaretu: duhovit kabaretist in konferansje

SSKJ²

kabaretístka -e ž (ȋ)
ženska, ki nastopa v kabaretu: kabaretistka in pevka kupletov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kabarétski -a -o prid. (ẹ̑)
kabareten: kabaretski program / kabaretski satirični skeč / kabaretska literatura

SSKJ²

kábel1 -bla m (á)
1. električni vodnik iz ene ali več med seboj izoliranih žic, obdan z zaščitnim slojem: napeljati, speljati kabel v novo naselje / polagati kabel / poslati sporočilo po kablu / gumeni kabel / rabi se samostojno ali s prilastkom: električni, telefonski kabel; nadzemni, podmorski, podvodni kabel; antenski kabel ki povezuje anteno s sprejemnikom ali oddajnikom; kabel za električni kuhalnik / optični kabel kabel iz tankih upogljivih steklenih vlaken, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala
♦ elektr. armirani kabel kabel s kabelsko armaturo; enožilni, večžilni kabel; inštalacijski kabel; koaksialni kabel; nizkonapetostni, visokonapetostni kabel
2. močna vrv, narejena iz zvitih jeklenih vrvi: obrabljeni kabel se je pod težo bremena pretrgal; montirali so kable za žičnico; kabli visečega mostu
3. navt. dolžinska mera, desetina morske milje: ladja se je zasidrala nekaj kablov od pomola

SSKJ²

kábel2 -bla [kabəu̯] m (á)
star. škaf: nesla je poln kabel vode

SSKJ²

kábelski -a -o [kabəlski] prid. (á)
nanašajoč se na kabel:
a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod
b) vozički s kabelsko vleko
c) kabelska dolžina
♦ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem

SSKJ²

kabernét -a m (ẹ̑)
agr. trta z večjimi, temno rdečimi grozdi: gojiti kabernet
// kakovostno temno rdeče vino iz grozdja te trte: buteljka kaberneta

SSKJ²

kabína -e ž (ȋ)
rabi se samostojno ali s prilastkom manjši zaprt prostor za začasno bivanje, samovoljno osamitev: zaprla se je v kopališko kabino; telefonska kabina telefonska celica; kabina za pomerjanje oblek / (potniška) kabina na ladji / kabina dvigala; kabina žičnice gondola
// manjši, navadno zaprt del vozila za posadko: šofer je sedel v kabino in vžgal motor / pilotska, poveljniška kabina
♦ teh. komandna kabina iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; navigacijska kabina; vesoljska kabina

SSKJ²

kabinét -a m (ẹ̑)
1. majhna soba, zlasti kot sestavni del stanovanja: dobil je v najem opremljen kabinet; stanovanje ima dve sobi in kabinet / otroški kabinet
// takšna soba kot delovni prostor: profesor ga je sprejel v svojem kabinetu / delovni kabinet
2. prostor z zbirkami, učili: šola ima nove predavalnice, laboratorije in kabinete / mineraloški, biološki kabinet; v muzeju bodo odprli numizmatični kabinet; šolski kabinet; kabinet za fiziko
3. oddelek, urad, ki za visokega (državnega) funkcionarja opravlja različna strokovna dela: kabinet predsednika države, vlade / šef kabineta / ministrski kabinet / kabinet župana
4. v nekaterih državah ministrski svet, vlada: sestaviti kabinet; Churchillov kabinet; demisija kabineta

SSKJ²

kabinéten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister
2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi
3. ekspr. imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina
♦ agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici

kabinétno

prisl.:

kabinetno zasnovan študij

SSKJ²

kabinétski -a -o prid. (ẹ̑)
kabineten: kabinetski študij / vzgojni domovi so bili odtrgani od življenja in so postali kabinetski

SSKJ²

kabínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kabino: kabinsko okence; zapahi kabinskih vrat / kabinski potniki

SSKJ²

káblast -a -o prid. (á)
podoben kablu: kablasta vrv

SSKJ²

káblica in kablíca -e ž (á; í)
star. posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: prinesla je polno kablico mleka

SSKJ²

káblič -a in kablìč -íča m (á; ȉ í)
star. čebrič, škaf: poln kablič smeti / v kabliču se je hladila steklenica šampanjca

SSKJ²

kablírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pog. položiti, napeljati kabel: kablirali so telefonsko in telegrafsko omrežje
2. ptt, nekdaj sporočiti po kablu: kablirala mu je o bratovi smrti

SSKJ²

kablográm -a m (ȃ)
ptt, nekdaj brzojavka, poslana po kablu: dobil je kablogram iz Amerike

SSKJ²

kablovòd -óda m (ȍ ọ́)
naprava iz kablov in drugih delov za prenos električne energije in telekomunikacijskih signalov: zgradili so daljnovode in kablovode / električni kablovod

SSKJ²

káblovski -a -o prid. (á)
kabelski: kablovska mreža / kablovski jarek

SSKJ²

kabotáža -e ž (ȃ)
navt. promet po obalnem morju med pristanišči iste države; obalna plovba: predpisi za kabotažo

SSKJ²

kabotážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kabotažo: kabotažna trgovina / kabotažna plovba

SSKJ²

kabriolét -a m (ẹ̑)
osebni avtomobil s karoserijo, katere streha se lahko zloži ali odstrani: pripeljal se je z novim športnim kabrioletom
// nekdaj lahka kočija na dveh kolesih s streho, ki se da zložiti nazaj: v kabriolet je bil vprežen isker vranec

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kábrnek -nka m (ā)
agr. grozd, dokler še nima razvitih jagod: na trti so šele kabrnki

SSKJ²

kacáti -ám nedov. (á ȃ)
1. nar. mazati, packati: otroci kacajo z blatom po zidu; pazi, nikar se ne kacaj
2. ekspr., navadno v zvezi s sneg padati v debelih kosmih: z nizkega neba je začel kacati moker sneg / med mu kaca z žlice na mizo kaplja, pada

SSKJ²

kacét -a m (ẹ̑)
pog. (koncentracijsko) taborišče: bil je tri leta v kacetu

SSKJ²

kacétar -ja m (ẹ̑)
pog. interniranec, taboriščnik: mučenje kacetarjev

SSKJ²

kacétnik -a m (ẹ̑)
pog. interniranec, taboriščnik: izčrpani kacetniki

SSKJ²

kacík -a m (ȋ) v latinskoameriškem okolju
1. nav. slabš. vaški bogataš: biti odvisen od kacika
2. v indijanskem okolju, nekdaj (plemenski) poglavar: njegov prednik je bil kacik

SSKJ²

káč -a m (ȃ)
nar. kača: ubiti pisanega kača

SSKJ²

káča -e ž (á)
1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača
// ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak
● ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil
3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska
♦ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae

SSKJ²

kačák in káčak -a m (á; ȃ)
zlasti v albanskem okolju, nekdaj ropar, razbojnik, živeč navadno v gorah: napadi kačakov

SSKJ²

káčar -ja m (ȃ)
1. kdor lovi kače: spreten kačar
2. zool. velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti s kačami, Circaetus gallicus: kanja in kačar

SSKJ²

káčast -a -o prid. (á)
nav. ekspr. podoben kači: kačasta oblika telesa / kačasto gibanje / kačasti zavoji ceste
♦ les. kačasti sveder sveder za vrtanje globokih lukenj v les

káčasto

prisl.:

sprevod se je kačasto vil po cesti

kačasto zavita cev

SSKJ²

kačélica -e ž (ẹ̑)
star. piškur: loviti kačelice

SSKJ²

kačepíčen tudi kačjepíčen -čna -o prid. (ī)
ekspr. piker, zbadljiv: kačepična opazka / postala je kačepična ženska

SSKJ²

káčica -e ž (á)
1. manjšalnica od kača: mlade kačice so se grele na toplem kamenju / ekspr. v klobčič zvita kačica
2. nav. mn., zool. členonožci, ki imajo po dva obročka zrasla in na takem podvojenem obročku po dva para nog, Diplopoda: kačice in strige / železna kačica svetlikajoča se temno rjava kačica, ki živi zlasti na vlažnih tleh, Julus terrestris

SSKJ²

káčiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. zelo jeziti, dražiti: ugovarjanje ga je kačilo

SSKJ²

káčjak -a m (ȃ)
bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera:

SSKJ²

kačjeók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima kači podobne oči: kačjeoka spogledljivka

SSKJ²

kačjerép in kačjerèp -épa m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
nav. mn., zool. na morskem dnu živeči iglokožci s petimi vitkimi, gibčnimi kraki, Ophiuroidea: kraki krhkega kačjerepa; morske zvezde in kačjerepi

SSKJ²

káčji -a -e prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kače: kačji pik, ugriz; kačji rep / kačje sikanje / hud kačji strup / kačji lev / našel je kačje gnezdo / kačji samec / ekspr. oklenila se ga je s prav kačjo gibčnostjo / slabš. ošinil ga je s kačjim pogledom
2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo živobarvni kačji pastirji; kačji pastir z zelenimi prozornimi krili; ličinka kačjega pastirja
● ekspr. ima kačji jezik je zelo odrezav, piker; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; pog., šalj. kačja slina žganje
♦ bot. kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum

káčje

prisl.:

(po) kačje se zvijati

kačje marogast

kačje zvita ženska

SSKJ²

káčka -e ž (ȃ)
nar. trikotno prirezani konec slemena pri dvokapni strehi; (strešni) čop1:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kačkaválj -a m (ȃ)
gastr. trdi sir ostrega okusa iz ovčjega ali mešanega ovčjega in kravjega mleka: hlebec kačkavalja

SSKJ²

káčnica -e ž (ȃ)
nar. rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih; ostri mleček

SSKJ²

káčnik -a m (ȃ)
bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum:

SSKJ²

kačón -a m (ọ̑)
ekspr. kača, navadno velika: marogast kačon

SSKJ²

kačúnka -e ž (ȗ)
bot., navadno v zvezi močvirska kačunka rastlina z votlo koreniko in socvetjem, ki ga obdaja bel tulec, Calla palustris:

SSKJ²

kačúr -ja m (ú)
nav. slabš. kača, navadno velika: dolg, marogast kačur

SSKJ²

kačúrjevski -a -o prid. (ú)
nav. ekspr. tak kot pri Cankarjevem Martinu Kačurju: kačurjevski idealizem / njegova kačurjevska narava

SSKJ²

kàd -í ž (ȁ)
1. velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda: kad se je razsušila; z zeljem so napolnili vse kadi in čebre; tlačiti grozdje v kadi
// velika odprta posoda sploh: mešati barvo v kadi; kamnita, steklena, železna kad; kad za kisline / sirarska kad
2. navadno v zvezi kopalna kad velika posoda za kopanje: montirati, vzidati kopalno kad; emajlirana kopalna kad / masažna kad kopalna kad z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo; sedežna kad / masažna kad kopalna kad z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo
♦ fot. fiksirna kad plitva posoda za fiksiranje; teh. elektrolizna kad

SSKJ²

kàdar stil. kadàr vez. (ȁ; ȁ)
1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišče, kadar hoče; ekspr. bila sta skupaj, kadar in kjer sta mogla / kadar je treba cementa, ga ni; kadar koli ga sreča, je vselej vesel kadarkoli
// v časovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ljudje vas spoštujejo, kadar ravnate premišljeno; alga in gliva si dajeta hranilne snovi, kadar živita skupaj v obliki lišaja
● preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
2. star. za izražanje istočasnosti ali predčasnosti dejanja v prihodnosti ali preteklosti; ko1: kadar bo zrasel, bo šofer; kadar umrjem, naj vzame otroke teta / zastar. kadar je dorasel, je moral na vojsko

SSKJ²

kàdarkóli1 in kàdar kóli prisl. (ȁ-ọ̑)
izraža poljubnost časa: ker so bili sosedje, jo je lahko videl kadarkoli

SSKJ²

kàdarkóli2 in kàdar kóli vez. (ȁ-ọ̑)
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: lahko pride, kadarkoli želi

SSKJ²

kadáver -vra m (á)
knjiž. mrtvo telo, truplo: povsod so ležali človeški in živalski kadavri / slabš. zanj je svet samo še gnijoč kadaver
♦ med., vet. secirati kadaver

SSKJ²

kádca -e ž, rod. mn. kádic (ȃ)
kadica: presaditi rastlino iz lončka v kadco

SSKJ²

káden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kad: kadne kopeli / kadno zelje
♦ teh. kadna peč peč za taljenje stekla

SSKJ²

kadénca -e ž (ẹ̑) glasb.
1. zaporedje akordov, s katerim se končuje glasbena misel, skladba: melodija se konča z ustaljeno kadenco / avtentična, plagalna kadenca
// knjiž., navadno s prilastkom zvok, zven: poznala je kadenco njegovih korakov / kadence smeha
2. virtuozni vokalni ali instrumentalni solistični del skladbe: pevka je zapela učinkovito kadenco
♦ jezikosl. padajoči tonski potek na koncu stavka

SSKJ²

kadencíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kadencirati: kadenciranje na vodilnem tonu / način kadenciranja

SSKJ²

kadencírati -am dov. in nedov. (ȋ)
glasb. končati glasbeno misel, skladbo z zaporedjem akordov: pianist je kadenciral temo vedno na drugačen način

kadencíran

-a -o:

kadencirano petje

SSKJ²

káder1 -dra m (á)
publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov / center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih

SSKJ²

káder2 -dra m (á)
film. najmanjša vsebinska in oblikovna enota filma: snemajo zadnje kadre novega filma / razdeliti prizor, scenarij na kadre / iz filma so izrezali cele kadre / filmski, televizijski kader

SSKJ²

kadét -a m (ẹ̑)
1. gojenec šole za policiste: v šoli za notranje zadeve je letos večje število kadetov / policijski kadeti
2. v nekaterih državah gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za častnika: v boj so morali tudi kadeti
3. športnik v kategoriji med petnajstim in šestnajstim letom: ekipno so bili naši kadeti najboljši
4. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil (opel) kadet
5. v carski Rusiji, med državljansko vojno član buržoazne protirevolucionarne stranke: kadeti in menjševiki
♦ navt. pripravnik za oficirja krova v trgovski mornarici

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kadéten -tna -o prid. (ẹ̑)
kadetski: opraviti kadetni staž

SSKJ²

kadétinja -e ž (ẹ̑)
športnica v kategoriji med petnajstim in šestnajstim letom: reprezentanca kadetinj; državno prvenstvo za kadetinje; kadeti in kadetinje

SSKJ²

kadétnica -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah vojaška šola, v kateri se gojenci usposabljajo za častnike: absolvent kadetnice
// poslopje te šole: stala sta pred kadetnico

SSKJ²

kadétski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kadete: kadetska uniforma / kadetski staž absolventov pomorske šole / kadetski način šolanja policistov

SSKJ²

kádi -ja m (ȃ)
v turškem okolju sodnik: sprla sta se in šla h kadiju; pravični kadi

SSKJ²

kadíca -e ž (í)
manjšalnica od kad: pred hišo stojijo oleandri v kadicah in čebricah; lesena kadica / ribe je imel v stekleni kadici

SSKJ²

kadíčka -e ž (í)
manjšalnica od kadica: raznobarvne ribice v kadičkah in akvarijih

SSKJ²

kádija -e m (ȃ)
v muslimanskem okolju, nekdaj sodnik: hajduki so ubili kadijo

SSKJ²

kadílec -lca [kadiu̯ca in kadilca] m (ȋ)
kdor (redno) kadi: biti kadilec; hud, strasten kadilec; kadilci in nekadilci / priložnosten kadilec; verižni kadilec kdor kadi cigareto za cigareto / kadilci opija / oddelek za kadilce

SSKJ²

kadílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kajenje: metati na žerjavico kadilna zrnca / kadilni pribor; kadilni salon; kadilna soba

SSKJ²

kadílka -e [kadiu̯ka in kadilka] ž (ȋ)
ženska, ki (redno) kadi: bila je strastna kadilka / pasivna kadilka; verižna kadilka ženska, ki kadi cigareto za cigareto

SSKJ²

kadílnica -e ž (ȋ)
1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice
2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico
● ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga

SSKJ²

kadílnik -a m (ȋ)
čeb. priprava za dimljenje čebel: dimiti s kadilnikom / kadilnik na meh

SSKJ²

kadílo -a s (í)
1. smolast izcedek nekaterih tropskih dreves, ki pri tlenju oddaja dišeč dim: prižigati, zažigati kadilo / skozi cerkvena vrata je zadišalo po kadilu / dišeče kadilo
● ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga
2. kadivo: kupiti različna kadila

SSKJ²

kadílski -a -o [kadilski tudi kadiu̯ski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na kadilce: kadilski kašelj / kadilski pribor kadilni

SSKJ²

kadíti -ím nedov., kajèn (ī í)
1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano
2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; avt. žarg. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim
3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati
4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren)

kadíti se

delati, oddajati dim:

peč se kadi

mokra drva so tlela in se kadila

delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi

brezoseb.

izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru:

iz dimnika, iz peči se kadi

iz lonca, od živine se kadi

/ ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči

izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu

●

ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo

kadèč

-éča -e:

kadeč cigareto, se je udobno zleknil

iz kadečih se loncev je prijetno dišalo

počasi je srebal kadečo se kavo

kadeča se kislina

SSKJ²

kadívo -a s (í)
snov, ki (pri tlenju) dela, razširja dim: za dimljenje čebel uporabljajo drevesne gobe in druga kadiva / ekspr. kadilci so ostali brez kadiva cigaret, tobaka

SSKJ²

kádmij -a m (á)
kem. cinku podobna mehka težka kovina, element Cd: nikelj in kadmij

SSKJ²

kádmijev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kadmij: kadmijeve spojine / kadmijevo rumenilo kadmijev sulfid za oljnato rumeno barvo

SSKJ²

kadmírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kadmija: kadmirati kovinske dele proti rji

kadmíran

-a -o:

kadmirani vijaki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kadrílja -e ž (ȋ)
knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka: plesati kadriljo

SSKJ²

kadríranje -a s (ȋ)
glagolnik od kadrirati: imeti smisel za kadriranje; zastarel način kadriranja

SSKJ²

kadrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
film. določati obliko, vsebino, število kadrov: ta režiser zna dobro kadrirati / kadrirati film

kadríran

-a -o:

prizori so posrečeno kadrirani

SSKJ²

kadrovánje -a s (ȃ)
glagolnik od kadrovati: posvetili so več pozornosti sistematičnemu kadrovanju / kadrovanje strokovnih in vodilnih kadrov

SSKJ²

kadrováti -újem nedov. (á ȗ)
usposabljati, pridobivati delavce za določeno področje, stroko: kadrovali so mlade ljudi / starejše delavce so kadrovali iz agrarnih območij

SSKJ²

kádrovec -vca m (á)
nekdaj kdor služi kadrovski rok: dati podpore rodbinam kadrovcev
● zeleni kadrovec med prvo svetovno vojno dezerter avstrijske vojske, ki se skriva v gozdovih

SSKJ²

kádrovik in kadrovík -a m (á; í)
1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, ki skrbi zlasti za moralno-politična vprašanja na določenem področju: komisar in kadrovik
2. uslužbenec, ki skrbi za pridobivanje, razvrščanje delavcev, uslužbencev: kadrovik podjetja

SSKJ²

kádrovski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kader: voditi kadrovsko politiko; kadrovska vprašanja; različna kadrovska zasedba / kadrovski oddelek podjetja; kadrovska komisija
♦ voj. kadrovski rok nekdaj čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski

kádrovsko

prisl.:

podjetje bodo reorganizirali in kadrovsko okrepili

SSKJ²

kádrski -a -o prid. (á)
kadrovski: kadrska politika / kadrska komisija

SSKJ²

kaducitéta -e ž (ẹ̑)
pravn. dejstvo, da zapuščina brez dedičev postane družbena lastnina: nastop kaducitete

SSKJ²

kadúlja -e ž (ú)
bot. grmičasta rastlina suhih tal z modrimi, rdečimi ali rumenimi cveti, Salvia: veter je prinašal vonj cvetočih kadulj / travniška kadulja

SSKJ²

kadúljin -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na kaduljo: kaduljini cveti / kaduljin čaj

SSKJ²

kadúnja -e ž (ú)
plitvejša vdolbina, kotanja v zemljišču: z grmičevjem porasla kadunja; okroglasta kadunja
// votlina, vdolbina sploh: v led vsekati kadunje; kamnita kadunja
♦ etn. miza s koritom za mesenje

SSKJ²

kadúnjast -a -o prid. (ú)
podoben kadunji: kadunjast žleb / na kadunjastih mestih so nasuli peska / kadunjast svet poln kadunj

SSKJ²

kadúnjica -e ž (ú)
manjšalnica od kadunja: porasla kadunjica / lepo izrezljane kadunjice

SSKJ²

kafeteríja -e ž (ȋ)
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice; kavarna: piti kavo v kafeteriji

SSKJ²

kafìč -íča m (ȉ í) pog.
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice; kavarna: posedati po kafičih; lastnik kafiča; bifeji in kafiči

SSKJ²

kafileríja -e ž (ȋ)
vet. obrat za predelovanje klavniških odpadkov in trupel poginulih živali: poleg skladišča je tudi kafilerija

SSKJ²

káfkovski -a -o prid.(ȃ)
tak kot pri Kafki: kafkovski nadrealizem

káfkovsko

prisl.:

kafkovsko tesnobna usodnost

SSKJ²

kafón -a m (ọ̑)
nav. slabš., v italijanskem okolju kmet: revni kafoni

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

káfra -e ž (ȃ)
zelo dišeča, hlapljiva, mastna kristalna snov: mazilo iz kafre; vonj po kafri; izginiti kot kafra / pog. mazati se s kafro kafrnim oljem

SSKJ²

káfrn -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kafro ali kafrovec: kafrno mazilo / zaboj iz kafrnega lesa / kafrno drevo
♦ farm. kafrno olje oljna raztopina kafre

SSKJ²

káfrov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na kafrovec: kafrov les / kafrovo drevo
♦ farm. kafrovo olje eterično olje iz lesa kafrovcev

SSKJ²

káfrovec -vca m (ā)
vzhodnoazijsko drevo, ki daje kafro: visoki kafrovci

SSKJ²

káfrski -a -o prid. (ȃ)
zool., v zvezi kafrski bivol divje afriško govedo z debelimi, na čelu sploščenimi rogovi, Syncerus caffer:

SSKJ²

kaftán -a m (ȃ)
v orientalskem okolju plašču podobno ohlapno vrhnje oblačilo: dolg, črn kaftan

SSKJ²

kagán -a m (ȃ)
pri Mongolih in nekaterih drugih stepskih ljudstvih, nekdaj vrhovni poglavar, vladar: avarski, hazarski kagan

SSKJ²

kaganát -a m (ȃ)
zlasti pri Mongolih, nekdaj območje, na katerem ima oblast kagan: ozemlje kaganata

SSKJ²

kaheksíja -e ž (ȋ)
med. izčrpanost, oslabelost: bolnik je umrl zaradi kaheksije

SSKJ²

kahéktičen -čna -o prid. (ẹ́)
med. izčrpan, oslabel: kahektičen bolnik

SSKJ²

káhla -e ž (ȃ)
1. nižje pog. nočna posoda: dati kahlo pod posteljo / iti na kahlo
● nižje pog. brez nas bi bili na kahli brez naše pomoči bi bili v neprijetnem položaju
2. pog. plošča iz žgane gline za zunanje stene (lončene) peči; pečnica: peč z zelenimi kahlami

SSKJ²

káhlast -a -o prid. (ȃ)
etn., navadno v zvezi kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami:

SSKJ²

káhlica -e ž (ȃ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od kahla: emajlirana kahlica / otrok še hodi na kahlico opravlja potrebo v nočno posodo / peč z rjavimi kahlicami
2. pog. tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal; (keramična) ploščica: kopalnica, obložena s kahlicami / polagati kahlice / ekspr. kuhinja je vsa v kahlicah

SSKJ²

kahljáti se -ám se nedov. (á ȃ)
star. hahljati se: vedno se kahlja

SSKJ²

káj1 čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄)
1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: kaj lepega si prinesel? kaj takega si mu povedal, da je ves prebledel? ; kaj bo dobrega? kot nagovor kakšne novice prinašate; kaj želite / elipt.: kaj boš pa zdaj; kaj pa, če ga ne bo? E, kaj, nič ne bo; kaj pa dežnik, ali ga imaš; denar ima, ali kaj, ko pa ne ve kam z njim; pog. Kaj? kot vprašanje po nerazumljeni trditvi prosim / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vseeno mi je, kaj ljudje govorijo; elipt. s tovariši se pogovori, kako in kaj
// v neosebni rabi izraža vprašanje po neznanem sploh: kaj je švignilo čez cesto, maček ali senca? kaj je zaropotalo po stopnicah?
2. v povedni rabi izraža vprašanje po opredelitvi, stanju osebka: kaj je ta človek (po poklicu)? kaj je to? / elipt. menda je pijan ali kaj
● kaj (pa) je kaj se dogaja; ekspr. kaj je spet izraža nestrpnost, nejevoljo; kaj ti je, ali si bolna izraža vprašanje po stanju, razpoloženju; ekspr. le kaj je na njej, da je tako privlačna izraža začudenje nad ugodnim mnenjem o njej; ekspr. kaj bo iz tega izraža skrb, strah pred prihodnostjo; ekspr. misli, da je bogve kaj zelo pomemben, imeniten; pog. kaj, če bi šla v kino izraža željo, predlog; ekspr. kaj revež, da je le pošten izraža pomembnost prve, predhodne trditve; ekspr. kaj za to, če ni mlada izraža nepomembnost povedanega; ekspr. to so res velike reči, kaj meniš izraža močno podkrepitev trditve; ekspr. kaj se da tu napraviti izraža zelo slab, brezupen položaj; ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; ekspr. kaj hočemo, stari smo izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi; pog. kaj si imel v matematiki katero oceno; ekspr. kaj ne poveste, da je res ušel izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. kaj vse ti (ne) pride na misel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko; ekspr. toliko piješ, le čemu je to podobno izraža nejevoljo; po čem je vino izraža vprašanje po ceni; ne vem, pri čem sem kakšen je moj položaj; ne ve, s čim naj plača s katerim plačilnim sredstvom; izraža nezmožnost plačila; ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako

SSKJ²

kàj2 čésa zaim., čému, kàj, čém, čím (ȁ ẹ̄)
izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav: če se bo kaj spremenilo, mi sporoči; ali ti je še česa treba; dati, očitati komu kaj; nimaš se za kaj jeziti; dvomiti o čem / v zvezi s samostalniško rabljenim pridevnikom: čuditi se čemu nenavadnemu; storiti kaj dobrega; očistiti z glicerinom ali s čim drugim
// ekspr. izraža stvar, pojav, kot ga določa sobesedilo: nima kaj obleči; toliko se trudi, pa nima kaj pokazati; dokler ni izšla ta vadnica, učitelji niso imeli kaj v roke vzeti / elipt.: naj se oglasi, kdor ima kaj proti temu; kot vljudnostni odgovor pri zahvali »Hvala!« »Ni za kaj.«
● spreten kot le kaj zelo, močno; pog., ekspr. pa še kaj! izraža močno zavrnitev; ekspr. kaj takega! izraža veliko začudenje; ekspr. no, slišiš, (ali) bo že kaj brž povej; brž naredi; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; pog. stvar je sklenjena, tu ni kaj nič se ne da spremeniti; pog. hiša je lepa, ni kaj reči je zares lepa; ekspr. tam ni kaj vzeti tam so zelo revni; pog. ali je imela kaj z njim ljubezensko razmerje; nar. ne more vsemu kaj vsega narediti, opraviti; pog. ali ta obrtnik za kaj naredi dobro, solidno; evfem. bojim se, da si iz obupa kaj ne naredi napravi samomor; evfem. njega se rado kaj prime krade; pog., ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam

SSKJ²

káj3 prisl. (ā) nav. ekspr.
1. vprašuje po vzroku: kaj me tako začudeno gledate? / kaj se otrok joka, saj mu nič nočem / kaj nam je tega treba / v vezniški rabi ne vem, kaj je tako potrt
2. vprašuje po namenu: kaj ti bo knjiga, če ne znaš brati
3. navadno v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kaj bi se branil kruha; kaj siliš v nesrečo; kaj bi se ne ženil, saj ima dobro službo / pojdiva, kaj se obotavljate
// v členkovni zvezi s še, šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: menite, da ga je bilo sram? Kaj še; osebe v povesti niso plastične, kaj šele psihološko izdelane
4. vprašuje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kaj da gostov še ni? kaj pa, da si se ti spet pri nas pokazal? / kaj da ne moreš, včeraj si pa lahko / ali ga poznaš? Kaj ne, saj je naš sosed
5. pog. vprašuje po količini; koliko: kaj stane avto? natakar, kaj sem dolžen koliko moram plačati; kaj je bil star, kakih petdeset let / v vezniški rabi zdaj se je pokazalo, kaj je vredna njegova teorija
// izraža veliko količino ali mero: kaj skrbi sem imel, da sem vse uredil; kaj vse več koristi bi imel, če bi me poslušal / nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja
● ekspr. kaj čuda, če se ga je naveličala ni čudno
6. v členkovni rabi izraža
a) začudenje, nejevoljo: kaj, ti si še zmeraj tu; kaj, meni ne verjameš
b) grožnjo: kaj, še ne bo miru
c) ravnodušnost, vdanost: pa kaj, saj nič ne pomaga
// izraža pričakovanje pritrditve: Janez ni slab delavec, kaj; kaj, prebrisan pa je

SSKJ²

káj4 in kaj člen. (ā)
1. uvaja vprašanje: kaj je res bolan? kaj že greste?
2. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, kaj je to kak denar; pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne
// izraža ukaz, grajo: kaj te ni sram, da se potepaš
// izraža nejevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pride obisk

SSKJ²

kàj5 in kaj prisl. (ȁ)
1. izraža manjšo količino ali mero: gotovo ima kaj dolga; prinesi čaja pa še kaj prigrizka / fant rad kaj pomaga pri hiši; najbrž sta se kaj sprla / ekspr. bolnik komaj kaj spi / ekspr. pa nikar kaj ne zamerite
2. v vprašalnih ali odvisnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero: ali ima kaj dolga? ali je bilo pri vas kaj več dežja? ali me imaš kaj rada? / ekspr. če si kaj pameten, boš prišel / ali se kaj spozna na avto?
3. ekspr. izraža precejšnjo mero ali stopnjo: življenje je kaj žalostno; vročina je kaj kmalu padla / požirek brinovca bi se mu kaj prilegel
// v nikalnih stavkih, navadno v zvezi z nič omejuje zanikanje: delati se mu nič kaj ne ljubi; nič kaj dobro nisem spal / letos ne bo kaj prida pridelka
4. v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje: kako je kaj doma? kakšni ljudje so kaj to? / poglejmo, kako kaj gospodarijo / elipt.: kaj pa kaj mati, ali je zdrava?; pog. kako ste kaj? kot nagovor pri srečanju kako (je) kaj (z vami)?
● ekspr. fant je neroden kot le kaj, da je kaj zelo; ne vem, ali bo kaj z njim, s tem izraža dvom o uspešnosti tega, kar določa sobesedilo; ekspr. udari, če te je kaj če si upaš; ekspr. vas ni daleč, pol ure nimate kaj hoditi hoje ni niti za pol ure; ekspr. daj mu denar. Še kaj, da ga bo zapravil izraža močno zanikanje; ekspr. ne more si kaj, da se ne bi smejal mora se smejati; ne more se zdržati smeha; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. vrne se čez leto dni ali kaj približno čez eno leto

SSKJ²

kája -e ž (á)
nav. ekspr. kajenje: odvaditi se kaje; veliko denarja porabi za kajo / zbolel je od pijače in kaje / ponudil mu je kajo cigareto, tobak

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kájak -a m (ȃ)
1. lahek, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom: veslati v kajaku; voziti se s kajakom
// šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kajaku / prvak v kajaku
2. majhen eskimski čoln iz lesenega ogrodja in živalskih kož z dvostranskim veslom: na ribolov so šli s kajaki

SSKJ²

kajakáš -a m (á)
športnik, ki se ukvarja z veslanjem s kajakom: naši kajakaši so dosegli lepe športne uspehe; tekmovanje kajakašev

SSKJ²

kajakášica -e ž (á)
športnica, ki se ukvarja z veslanjem v kajaku: kajakašica na mirnih vodah; kanuisti in kajakašice bodo v finalu nastopili v nedeljo

SSKJ²

kajakáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kajakaše: kajakaški klub / kajakaški šport / kajakaško prvenstvo

SSKJ²

kajakáštvo -a s (ȃ)
šport, pri katerem se vozi s kajaki: kajakaštvo na divjih vodah

SSKJ²

kájba -e ž (ȃ)
1. star. kletka, gajba: ujetega lisjaka so zaprli v kajbo; železna kajba
// ekspr. tesen, zaprt prostor: hišnica je zlezla iz svoje kajbe
2. ekspr. majhna, preprosta hiša: s slamo krita kajba; siromašna kajba / pasja kajba hišica

SSKJ²

kájbica -e ž (ȃ)
manjšalnica od kajba: železna kajbica / ves dan je presedel v svoji kajbici

SSKJ²

kajênje -a s (é)
glagolnik od kaditi:
a) odvaditi se kajenja; opustiti kajenje / kajenje tobaka
b) kajenje proti pozebi, slani / božično kajenje
c) pogasili so, kajenje pa še dolgo ni ponehalo

SSKJ²

kájfež -a m (ȃ)
priprava za ugašanje ali prižiganje (višje postavljenih) sveč: pogasiti (sveče) s kajfežem; cerkovnik je hodil po cerkvi z dolgim kajfežem v roki

SSKJ²

kájha -e ž (ȃ)
nar. vzhodnoštajersko zapor, ječa: žandarji so ga odgnali v kajho / sedeti v kajhi

SSKJ²

kájkavec -vca m (ā)
jezikosl. kdor govori kajkavščino: sodelavci revije so večinoma kajkavci

SSKJ²

kájkavski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na kajkavce ali kajkavščino: kajkavska književnost / kajkavsko narečje

SSKJ²

kájkavščina -e ž (ā)
jezikosl. hrvaška narečna skupina z vprašalnim zaimkom kaj: značilnosti kajkavščine / knjiga je napisana v kajkavščini

SSKJ²

kájkrat prisl. (ā)
knjiž. velikokrat, večkrat: kajkrat sem ga že prosila, naj zvečer ostaja doma

SSKJ²

kájla -e ž (ȃ)
nižje pog. zagozda: izbiti kajlo izpod podpornika / odreži mi kajlo kruha
● pog., ekspr. dati, zabiti komu kajlo z besedo, dejanjem koga učinkovito zavrniti

SSKJ²

kájmak -a m (ȃ)
gastr. soljena smetana s kuhanega kravjega in ovčjega mleka: namazati kajmak na kruh; pleskavica s kajmakom

SSKJ²

kajmakám -a m (ȃ)
v Turčiji, nekdaj visok civilni ali vojaški oblastnik:

SSKJ²

kájman -a m (ȃ)
krokodil s širokim gobcem, ki živi v južni Ameriki: loviti kajmane

SSKJ²

kajnè člen. (ȅ)
izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve: saj pojdeš z menoj, kajne; kajne, tega nisi mislil zares; kajne, da ga imaš rada / saj ne boš več lagal, kajne da ne

SSKJ²

kajnèda člen. (ȅ)
izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve: saj greš z nami, kajneda; kajneda, včeraj smo se sijajno zabavali

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kajnít -a m (ȋ)
min. rudnina kalijev klorid in magnezijev sulfat z vodo: nahajališče kajnita / posipati deteljišče s kajnitom

SSKJ²

Kájnov -a -o prid. (ȃ)
rel. nanašajoč se na Kajna: Kajnov zločin
● knjiž. ti ljudje nosijo na sebi Kajnovo znamenje so morilci

SSKJ²

kájnovski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. tak kot pri Kajnu: kajnovski zločin

SSKJ²

kájnovstvo -a s (ȃ)
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Kajnovemu: bratomorilsko kajnovstvo

SSKJ²

kajón -a m (ọ̑)
nar. zahodno grdoba, porednež: temu kajonu ni da bi verjel / kot nagovor ti kajon ti, samo zdraho delaš

SSKJ²

kajónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od kajon: dva navihana kajončka ima

SSKJ²

kajónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kajone: kajonska druščina / kot nagovor kajon kajonski, domov pojdi

SSKJ²

kájpa člen. (ā)
izraža samoumevnost trditve; seveda: nevarnosti kajpa niti ne sluti; pričeska jo dela mlajšo, kajpa / hočeš požirek vina? Kajpa! Kar natoči!

SSKJ²

kájpada člen. (ā)
izraža samoumevnost trditve; seveda: otrok se je kajpada prestrašil; tovariši so mu zavidali, kajpada; kajpada, te napake bi lahko odpravili / vprašal si, če ga poznam. Kajpada!

SSKJ²

kájpak člen. (ā)
izraža samoumevnost trditve; seveda: v zaporu kajpak ni bilo pernice; kajpak, stvar je premisleka vredna / boš prišel? Kajpak! se je zasmejal

SSKJ²

kájsi prisl. (ā)
star., navadno v nikalnih stavkih posebno, preveč: fant ni bil kajsi spreten; starec se ni kajsi vznemiril

SSKJ²

kájstvo -a s (ȃ)
filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo: kajstvo pojava, sveta

SSKJ²

kájt -a m (ȃ)
jadralnemu padalu podobna priprava za kajtanje: surfati s kajtom

SSKJ²

kájtanje -a s (ȃ)
šport, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: šola kajtanja in deskanja na vodi; oprema za kajtanje

SSKJ²

kájtar -ja m (ȃ)
kdor kajta: zbirališče kajtarjev; deskarji in kajtarji
// športnik, ki se ukvarja s kajtanjem: postal je eden najhitrejših kajtarjev na svetu

SSKJ²

kájtarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kajtarje ali kajtanje: velika peščena plaža ponuja ogromno prostora za kajtarske dogodivščine / kajtarsko tekmovanje

SSKJ²

kájtati -am nedov. (ȃ)
ukvarjati se s športom, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: na morju se je naučil kajtati / kajtati po snegu

SSKJ²

kájti in kajti vez. (ā)
v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: nobeden ne spi, kajti napad pričakujejo vsak trenutek; skrb je odveč, kajti delavci so zanesljivi / prav, da si se spametoval. Kajti kjer ni pameti, pomaga samo palica / zastar. deklet ne mara, kajti je z njimi preveč sitnosti ker

SSKJ²

kajúta -e ž (ȗ)
knjiž. kabina (na ladji): spati v kajuti pod krovom / kajute je zalila voda / krmarska kajuta; potniške kajute

SSKJ²

kajúten -tna -o (ȗ)
pridevnik od kajuta: okroglo kajutno okence

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kájzer -ja m (á)
nižje pog. (nemški) cesar: kajzer Viljem II.

SSKJ²

kájzerica -e ž (á)
hlebčku podobno krušno pecivo, ki ima zgoraj več, iz sredine potekajočih polkrožnih zarez: dunajske kajzerice; ponujati še tople kajzerice / žemlje in kajzerice

SSKJ²

kájža -e ž (ȃ)
nav. ekspr. majhna, preprosta hiša: kupiti si kajžo; kmečka kajža; samotna kajža ob robu gozda
// majhno posestvo: priženiti se na kajžo

SSKJ²

kájžar -ja m (ȃ)
nav. ekspr. lastnik majhnega posestva: kajžarji in mali kmetje

SSKJ²

kájžarica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. lastnica majhnega posestva ali kajžarjeva žena: revna kajžarica

SSKJ²

kájžarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kajžarje: kajžarski otroci / kajžarsko življenje; sam.: s kajžarsko se je oženil

SSKJ²

kájžarstvo -a s (ȃ)
nav. ekspr. revnejši vaški družbeni sloj: nastanek kajžarstva; problem kajžarstva

SSKJ²

kájžica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od kajža: lesena kajžica

SSKJ²

kák1 -- prid. (á)
otr. umazan: že spet imaš kak rokice; pusti, to je kak

SSKJ²

kák2 -a -o zaim. (ā)
1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti; kakšen1: kake novice nam prinašaš? / vprašal ga je, po kaki ceni prodaja
2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kako ime so ji dali? iz kakega kraja si? katerega
3. navadno okrepljen izraža močno zanikanje, zavrnitev: so to tisti tvoji prijatelji? Kaki prijatelji neki
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: kako krivico smo mu delali; kaka škoda zanj
// izraža začudenje, presenečenje: kak čudovit prizor; sam.: le kake se je znebil

SSKJ²

kàk3 -a -o zaim. (ȁ)
1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: prenočili bomo v kaki koči; ekspr. ne dam si ukazovati od kakega direktorčka / nav. ekspr., z oslabljenim pomenom: verjetno se je zgodila kaka nesreča; oblači se kakor kaka princesa / problem bomo že uredili na kak način kako
2. z izrazom količine izraža približnost: za kak teden bi šel na deželo; redi kakih osem glav živine; pridem kako uro pozneje
// pog., v prislovni rabi nekako, približno: obiskal sem ga kake trikrat; prišel bom ob kake štirih

SSKJ²

kakadú -ja m (ȗ)
velika avstralska papiga s perjanico na glavi: vreščanje kakadujev / črni kakadu

SSKJ²

kakáo -a m (ȃ)
kakav: pridelovati kakao / mleti kakao / kakao z mlekom

SSKJ²

kákati -am nedov. (ā)
otr. opravljati veliko potrebo: lulati in kakati moraš v kahlico

SSKJ²

kakáv -a m (ȃ)
1. rjav prah iz praženih semen kakavovca: dodati mleku kakav; potresti narastek s kakavom
// pijača iz tega prahu: piti, skuhati kakav; vroč kakav / skodelica kakava
2. plodovi kakavovca: obiranje kakava / vreče s kakavom s semeni kakavovca

SSKJ²

kakávast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. po barvi podoben kakavu: kakavasta polt

SSKJ²

kakáven -vna -o prid. (ȃ)
ki je iz kakava: tovarna kakavnih izdelkov / kakavne rezine

SSKJ²

kakávov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kakav ali kakavovec: kakavovo seme; kakavova zrna / kakavov prah kakav; kakavovo maslo belo rumena snov, ki se uporablja v slaščičarstvu, kozmetiki in zdravilstvu / kakavova potica

SSKJ²

kakávovec -vca m (ȃ)
tropsko drevo, iz semen katerega se pridobiva kakav: nasadi kakavovcev

SSKJ²

kákec -kca m (ȃ)
otr. blato, iztrebek: mama, kakec sem naredil / evfem. golobji, konjski kakec

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

káki1 -ja m (ȃ)
južno drevo z velikimi listi ali njegov sladki, paradižniku podoben sad: nasad kakijev; polna gajba kakijev

SSKJ²

káki2 -ja m (ȃ)
pog. tkanina kaki barve, navadno platnena: imel je tropsko čelado in srajco iz kakija
// obleka iz take tkanine: kaki z velikimi žepi

SSKJ²

káki3 -- prid. (ȃ)
svetlo rumenkasto rjav: kaki uniforma / kaki barva

SSKJ²

kákijev1 -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kaki1: kakijev nasad / kakijev sad

SSKJ²

kákijev2 -a -o prid. (ȃ)
navadno v zvezi z barva svetlo rumenkasto rjav: uniforma kakijeve barve

SSKJ²

kakó prisl. (ọ̄)
1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako
// izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v členkovni zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj
3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina; kako živo si ga predstavljam; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili; kako ga je škoda; kako vesel sem, da si prišel; elipt. prav ima, pa še kako prav
// v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi
5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili
● ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; pog. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako

SSKJ²

kakofóničen -čna -o prid.(ọ́)
nanašajoč se na kakofonijo: kakofonična glasba / kakofonična beseda

kakofónično

prisl.:

verz je zazvenel kakofonično

SSKJ²

kakofóničnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost kakofoničnega: kakofoničnost skladbe / kakofoničnost stavka

SSKJ²

kakofoníja -e ž (ȋ)
knjiž. neubranost glasov; neblagoglasje: evfonija in kakofonija / kakofonija besede

SSKJ²

kakópa člen. (ọ̄)
izraža samoumevnost trditve; seveda: s temi besedami si kakopa cikal name; mnenja so bila različna, kakopa / pri delu nam boš pomagal? Kakopa!

SSKJ²

kakópada člen. (ọ̄)
seveda, kajpa: ta dogodek se je kakopada brž razvedel

SSKJ²

kakópak člen. (ọ̄)
izraža samoumevnost trditve; seveda: kobila se je ustavila. Kakopak, znašla se je pod strmim klancem; prinesite mi vina, črnega, kakopak / torej misliš zares? Kakopak!

SSKJ²

kàkor1 prisl. (ȁ)
s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi

SSKJ²

kàkor2 vez. (ȁ)
I. med členi v stavku
1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako velik kakor oče; toplo je kakor poleti / igralci so isti kakor lani / program je trajal toliko časa kakor včeraj; dohodkov je toliko kakor izdatkov kolikor
2. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: sin je že večji kakor oče; premer cevi je manjši kakor meter / ni tako priden kakor sestra / blago nima več tolikšne cene kakor prej
3. za izražanje podobnosti: ukazuje kakor diktator; povsod se vede kakor doma / bled kakor zid; naglo kakor blisk; podobna sta si kakor jajce jajcu zelo
4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti: srečala sta se kakor po naključju; fanta imajo kakor za svojega / mož se je kakor prebudil; zdaj se mu kakor ne ljubi delati nekako, nekam
5. ekspr., z nikalnico, v zvezi z drug, drugače za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: ne kaže drugega kakor molčati; nobeden ji ni rekel drugače kakor mati / kdo drug je kriv nesreče kakor ti
6. ekspr., navadno v zvezi s tako za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: film je vzbudil zanimanje tako pri občinstvu kakor pri kritiki; enako je oblečen pozimi kakor poleti / kakor v hvali pretirava tudi v graji; publ. predložiti je treba spričevala kakor tudi delavsko knjižico in
7. star. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar; kot2: jaz kakor dekletov varuh ne morem privoliti v poroko; kakor praktičen človek bo zmeraj gledal na korist
II. v odvisnih stavkih
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje pomenov kakor pod I., 1–6
a) fant je navihan, kakor sem bil jaz v njegovih letih; ona dela tako, kakor delajo druge / pogoji za reelekcijo so skoraj isti, kakor so bili za namestitev / predstava je trajala toliko časa, kakor sem mislil; izdali smo prav toliko, kakor smo se namenili kolikor
b) imela bo manjšo doto, kakor se misli / ni vse tako, kakor je bilo / plačal je več, kakor sem zahteval
c) s pogojnim naklonom ali v zvezi z da: maha z rokami, kakor bi orehe klatil; zdi se, kakor da ni rešitve; dela se, kakor da me ne bi poznal
č) ne kaže drugega, kakor da potrpimo; v vrt ne prideš drugače, kakor če preplezaš zid
d) kakor je skrbela za domače, tako tudi revežev ni pozabila
// z oslabljenim pomenom za izražanje primerjave sploh: kakor kažejo zardele oči, je vso noč prejokala; vstopajo, kakor kdo pride; publ. kakor poročajo listi, je prišlo do nemirov / s širokim pomenskim obsegom: kakor daleč sega oko, povsod sama ravnina; kakor se dolina širi, tako je bolj naseljena / vdal se je, kakor je bil sploh popustljiv ker, saj; pošten kakor je, ni zahteval potrdila
// nav. ekspr. za izražanje odnosa osebka do povedanega: ostani ali pojdi, kakor že hočeš; kakor je videti, še ne bo miru; uspel bo ali pa tudi ne, kakor se vzame / kakor sem rekel: ne dam pa ne dam; kakor gotovo tukaj stojim, tega ne dovolim / »Ostal boš doma!« »Kakor ukazujete.«
2. ekspr., v časovnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi kakor hitro za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: kakor hitro je za silo okreval, se je odpravil na pot; vprašam ga, kakor hitro se vrne; kakor je ura devet, že sedi v krčmi
3. ekspr., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka: kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe; kakor (hitro) mi dolga ne vrne, ga bom tožil
4. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kakor je (tudi) pogumen, tega se je ustrašil; kakor ga ima rad, njegovih napak ne mara zamolčati če ga ima še tako rad / star. hotel sem napisati pismo, kakor se mi je roka tresla čeprav
5. nav. elipt. za naštevanje zgledov za prej povedano: ptice, kakor orli, jastrebi in sove, so ujede; človek ni brez nagonov, kakor so na primer potreba po jedi, samoobramba, spolni nagon itd.
6. nav. elipt., pog., z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja, dejanja glede na okoliščine: »Kako se kaj delavke razumete?« »Kar gre. Kakor kakšna.«; hrana po gostilnah ni najboljša, kakor kje; bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje
● pog. kaj mu očitaš! Kakor bi bil ti kaj boljši saj nisi nič boljši; to je kakor enkrat ena, da bomo zmagali samoumevno, gotovo; pog. monter je obljubil, da pride kakor drugo jutro drugo jutro; ekspr. otrok je trmast kakor le kaj zelo; »Ne bom se uklonil.« »Kakor misliš.« izraža obzirno zavrnitev povedanega; pog. dosegel je toliko kakor nič prav nič; star. vrnil se je Tinček, tisti, kakor je lani v Ameriko šel ki je šel

SSKJ²

kàkorkóli1 in kàkor kóli prisl. (ȁ-ọ̑)
izraža poljubnost načina: naj bo že kakorkoli, moj sklep je dokončen; skušal se je rešiti kakorkoli / elipt. kakorkoli, v izdatkih se moraš omejiti

SSKJ²

kàkorkóli2 in kàkor kóli vez. (ȁ-ọ̑)
1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti načina: pomagaj mu, kakorkoli moreš
2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih čeprav, če še tako: kakorkoli je bilo spoznanje grenko, je bilo potrebno

SSKJ²

kákošen1 -šna -o zaim. (ā)
zastar. kakšen1: kakošen je neki cesar

SSKJ²

kàkošen2 -šna -o zaim. (ȁ)
zastar. kakšen2: vzemi k sebi kakošno siroto

SSKJ²

kàkov1 -a -o zaim. (ȁ)
zastar. kakšen2: kakovih petdeset let star mož

SSKJ²

kakôv2 tudi kákov -a -o zaim. (ó; ā)
zastar. kakšen1: bogve kakova ženska je to

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kakôvost -i ž (ó)
1. kar opredeljuje kaj glede na pozitivne lastnosti: predpisana kakovost surovin; oceniti kakovost mleka, sira / dobra, slaba kakovost izdelka / te snovi so po kakovosti zelo različne
2. kar opredeljuje kaj glede na veliko mero pozitivnih lastnosti; kvaliteta: pri izdelkih se zahteva tudi določena kakovost

SSKJ²

kakôvosten -tna -o prid. (ó)
1. nanašajoč se na kakovost: kakovostna izenačenost izdelkov; kakovostne spremembe materiala / visoka kakovostna raven pouka / določiti kakovostni razred lesa
2. dober, kvaliteten: kakovostni proizvodi; prodajajo samo kakovostno sadje / skrbeti je treba za kakovostno zdravstvo
♦ jezikosl. kakovostni pridevnik; kakovostni rodilnik

kakôvostno

prisl.:

material kakovostno ustreza

SSKJ²

kákršen -šna -o zaim. (ȃ)
1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa osebo ali stvar v nadrednem stavku glede na kakovost, lastnost, značilnost: dobila je takšnega moža, kakršnega si je želela; pokazal se je takšnega, kakršen je v resnici; dobil je odgovor, kakršnega ni bil vajen; to so nova določila, kakršnih ne najdemo v prvotnem osnutku / dela s takšno vnemo, kakršno sicer težko najdeš / ekspr. tak, kakršen je, ne more ravnati drugače / ekspr., z oslabljenim pomenom z njim bom ravnal kakor s capinom, kakršen tudi je
● preg. kakršna mati, takšna hči
2. s členkom izraža poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari: naj bo kakršna že, rad jo ima; tako se izogneš kakršne že koli nevarnosti / lahko vam dodelimo kakršnega hočete pomočnika

SSKJ²

kákršenkóli -šna- -o- in kákršen -šna -o kóli zaim. (ȃ-ọ̑)
izraža poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari: prikazuje življenje brez kakršnegakoli olepševanja; išče kakršnokoli službo / ekspr. ali ima to kakršnokoli zvezo z menoj? / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih kakršnekoli so posledice, zdaj se zdijo nepomembne

SSKJ²

kákršensibódi -šna- -o- in kákršen -šna -o si bódi zaim. (ȃ-ọ́)
kakršenkoli: ali imaš kakršnosibodi delo zame?

SSKJ²

kákšen1 -šna -o zaim. (ā)
1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: kakšne barve je morje? kakšna bo letina? kakšno listje ima oreh? kakšni ljudje so sosedovi? kakšno bo vreme jutri? / na kakšen način se ga misliš znebiti? kako / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, kakšen je novi učitelj; raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka
2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kakšno ime so ji dali? kakšno vino naj prinesem, vipavca ali cviček? katero
3. ekspr., navadno okrepljen izraža močno zanikanje, zavrnitev: kakšen moški pa si, da si tega ne upaš? s kakšno pravico me odrivaš? gotovo si imel velik uspeh. Kakšen neki; da ni zdrava? Kakšna pa; elipt. odleglo ti bo. Kakšen odleglo – neumnost
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: kakšna razlika med bratoma; kakšna škoda zanj; tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne; dela se, kot da ga je doletela ne vem kakšna sreča
// izraža začudenje, presenečenje: kakšen fant je bil to z njimi; joj, kakšno (čudovito) obleko ima; kakšno vprašanje; sam., ekspr.: kakšno mu je zagodel; kakšno imajo po stanovanju, vse razmetano; kakšne so doma počeli, ko sem šla na ples

SSKJ²

kàkšen2 -šna -o zaim. (ȁ)
1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: fanta bodo dali v kakšno šolo; ali načrt predvideva kakšna nova naselja? / nav. ekspr., z oslabljenim pomenom: oblači se kakor kakšna princesa; zmeraj ima kakšne težave; pesnik je, kakšen Prešeren pa seveda ni / zadeva se bo že na kakšen način uredila kako / tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne
2. z izrazom količine izraža približnost: tale možakar ima kakšnih štirideset let; trajalo bo kakšno uro
// pog., v prislovni rabi nekako, približno: obiskal sem ga kakšne trikrat; prišel bom ob kakšne štirih; sam.: ali veš za kakšno, ki dobro kuha; reci že kakšno

SSKJ²

kàkšenkrat [kakšənkrat] prisl. (ȁ)
pog. kdaj pa kdaj, včasih: dobički so bili kakšenkrat zelo veliki / če se kakšenkrat spomnim na to, mi je zelo hudo kdaj

SSKJ²

kákšnost -i ž (ā)
filoz. kar opredeljuje kaj glede na lastnosti, značilnosti:

SSKJ²

kákt -a m (ȃ)
zastar. kaktus, kakteja: v puščavi je bilo polno kaktov; cvetoči kakti

SSKJ²

kakteíst -a m (ȋ)
kdor goji kaktuse: izkušen kakteist / društvo kakteistov

SSKJ²

kaktêja -e ž (ȇ)
na suhih tleh rastoča rastlina z mesnatim steblom in listi, spremenjenimi navadno v trne: gojiti kakteje; cvetoča kakteja

SSKJ²

káktica -e ž (ȃ)
star. kaktus, kakteja: visoke kaktice

SSKJ²

káktovec -vca m (ȃ)
zastar. kaktus, kakteja: cvetoči kaktovec

SSKJ²

káktus -a m (ȃ)
na suhih tleh rastoča rastlina z mesnatim steblom in listi, spremenjenimi navadno v trne: gojiti, zbirati kaktuse; jezdili so mimo visokih kaktusov; cveti kaktusov
♦ vrtn. božični kaktus

SSKJ²

káktusov -a -o (ȃ)
pridevnik od kaktus: kaktusov cvet; kaktusove bodice

SSKJ²

kál1 -a [kau̯] m (ȃ)
1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: po dežju so se napolnili vsi kali; piti vodo iz kala; izsušeni kali / napajati živino na kalu / umazan kal voda v kalu
// razmočen, močviren kraj: pod pobočjem je veliko kalov
2. agr. drobni delci, ki lebdijo v tekočini; kalež: kal se useda / vino ima kal

SSKJ²

kál2 -í [kal in kau̯] ž (ȃ)
1. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica: kali so se posušile; seme poganja, žene kal; zelene kali / v fižolih se lepo vidijo kali kalčki; pren. slovstvo ni moglo pognati kali, ker ga je dušila cenzura
2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: kal ljubezni, razdora; kali zla / z oslabljenim pomenom nositi v sebi kal smrti
3. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen; klica: uničiti kali; škodljive kali / bolezenske kali
● ekspr. kaj v kali zadušiti, zatreti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti
♦ metal. kristalizacijska kal majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina

SSKJ²

kála -e ž (ȃ)
vrtn. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec: gojiti kale

SSKJ²

kalálnik -a [kalau̯nik] m (ȃ)
nar. zahodno vedro: zlivati vodo iz kalalnika

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kalamár -a m (ȃ)
nav. mn. jed iz lignjev, sip: ocvrti kalamari
// pog. ligenj: med ribami v mreži je bilo polno kalamarov

SSKJ²

kalambúr -ja m (ȗ)
lit. besedna igra: besedni dovtipi od najcenejšega kalamburja do duhovitega domisleka

SSKJ²

kalamína in kalámina -e ž (ȋ; ȃ) min.
1. rudnina cinkov silikat s hidroksilno skupino in vodo: nahajališča kalamine
2. v zvezi draga kalamina rudnina cinkov karbonat; smitsonit

SSKJ²

kalamít -a m (ȋ)
pal. izumrlo, preslici podobno drevo iz karbona: fosili kalamitov

SSKJ²

kalamitéta -e ž (ẹ̑)
1. agr. čezmerno razmnoževanje škodljivih živali, zlasti žuželk: proučevati kalamiteto
2. zastar. stiska, težava: bil je v nenehnih denarnih kalamitetah

SSKJ²

kalánder -dra m (á)
teh. stroj iz jeklenih in elastičnih valjev, med katerimi se premika tkanina, papirna plast, usnje, da se zgladi: obdelovati tkanino s kalandrom

SSKJ²

kalandrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. obdelovati s kalandrom: kalandrirati tkanino

SSKJ²

kálanica -e ž (ȃ)
1. klano poleno, navadno dolgo; cepanica: kurijo z bukovimi kalanicami / skladovnica kalanic
2. skodla: streha je bila krita z jelovimi kalanicami

SSKJ²

kálanje -a s (ȃ)
glagolnik od kálati: kalanje drv

SSKJ²

kálanka -e ž (ȃ)
agr. sad, katerega meso se rado loči od koščice, zlasti breskev: debele, okusne kalanke / breskev kalanka

SSKJ²

kalášnikov -a m (ȃ)
polavtomatska puška z značilnim ukrivljenim nabojnikom, enostavna za uporabo in popravilo: streljati s kalašnikovom; puška kalašnikov; rafali iz kalašnikova

SSKJ²

kalášnikovka -e ž (ȃ)
polavtomatska puška z značilnim ukrivljenim nabojnikom, enostavna za uporabo in popravilo: streljati s kalašnikovko; avtomatska puška kalašnikovka; naboji za kalašnikovko

SSKJ²

kálati1 -am nedov. (ȃ)
star. cepiti, klati: kalati doge, drva; les se dobro kala / kalati v skodle

SSKJ²

kaláti2 -ám nedov. (á ȃ)
nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati: kalala je z velikim vedrom / kalati v korito

SSKJ²

kálavec -vca m (ȃ)
min. rudnina, ki se po določenih ploskvah popolno, lepo kolje:

SSKJ²

kalcedón -a m (ọ̑)
min. rudnina, vlaknata oblika kremenice: različki kalcedona

SSKJ²

kalcedónijski -a -o prid. (ọ́)
bot., v zvezi kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica:

SSKJ²

kalcificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. dodajati apno, apnene snovi; apniti: kalcificirati zemljišče
2. prepajati se s kalcijevim karbonatom; apneti: tkivo je začelo kalcificirati

SSKJ²

kalcifikácija -e ž (á)
glagolnik od kalcificirati: kalcifikacija kislih tal / kalcifikacija žil

SSKJ²

kálcij -a m (á)
kem. mehka, na vlažnem zraku neobstojna lahka kovina, element Ca: kalcij v spojinah; izguba kalcija iz kosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kálcijev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kalcij: kalcijeve soli, spojine / kalcijev alumosilikat, hidrid; kalcijev karbid spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen; kalcijev karbonat, silikat

SSKJ²

kalcinácija -e ž (á)
glagolnik od kalcinirati: oplemenititi rudo s kalcinacijo / peč za kalcinacijo

SSKJ²

kalcinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. segrevati, žgati trdno snov do kemijskega razkroja: kalcinirati rudo

kalciníran

-a -o:

kalcinirana glinica, soda

SSKJ²

kalcít -a m (ȋ)
min. rudnina heksagonalni kalcijev karbonat: kristali kalcita

SSKJ²

kálček -čka [tudi kau̯čək] m (ȃ)
bot. iz oplojene jajčne celice nastajajoča rastlinica do kalitve: kalček je še skrit v semenu; riževi, žitni kalčki; razvoj kalčkov

SSKJ²

kálčkov -a -o [tudi kau̯čkov-] prid. (ȃ)
nanašajoč se na kalček: kalčkovo stebelce
● kalčkova moka moka iz žitnih kalčkov

SSKJ²

kaldêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Kaldejce: kaldejski jezik; kaldejska država
♦ rel. kaldejska cerkev katoliška cerkev vzhodnosirskega obreda

SSKJ²

káldrma -e ž (ȃ)
v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem: strma kaldrma
// kamniti tlak na taki cesti, ulici: med kaldrmo je zrasla trava

SSKJ²

kalejdoskóp tudi kalejdoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
1. naprava v obliki valja z ogledalci in barvnimi steklenimi drobci, ki pri obračanju ustvarjajo pisane like: gledati v kalejdoskop; vtisi so se vrstili in spreminjali kot v kalejdoskopu / barvni, pisan kalejdoskop; pren., ekspr. osebe in dogodki v filmu tvorijo popoln kalejdoskop velikega mesta
2. ekspr., z rodilnikom množina raznovrstnih stvari: kalejdoskop barv, dogodkov

SSKJ²

kalejdoskópski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na kalejdoskop: kalejdoskopska slika / kalejdoskopski vtisi

kalejdoskópsko

prisl.:

kalejdoskopsko se spreminjati, vrstiti

SSKJ²

kálen -lna -o prid. (á)
1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: kalna tekočina, voda; kalno vino / kalen ribnik; narasla, kalna reka
2. ki je brez močnega sijaja, leska; moten: kalna svetloba / imel je trudne, kalne oči; pren. kalen pogled pijanca
3. ekspr. nejasen, moten: položaj v podjetju je kalen

kálno

prisl.:

kalno gledati predse

/ piše se narazen ali skupaj: kalno sivi ali kalnosivi oblaki; kalno modro nebo; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj kalnega; ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja

SSKJ²

kalendárij -a m (á)
zastar. koledar: že več dni pregleduje Mohorjev kalendarij
♦ rel. seznam cerkvenih praznikov, godov v cerkvenem letu

SSKJ²

kalénde -lénd ž mn. (ẹ̑)
pri starih Rimljanih prvi dan v mesecu: zgodilo se je ob kalendah

SSKJ²

kálež -a m (ȃ)
drobni delci, ki lebdijo v tekočini: kalež v vinu se useda

SSKJ²

káli in ká-li člen. (ā)
star. izraža vprašanje po potrditvi domneve; ali ne, ali káj: menda spiš, kali; najbrž je že odšel, kali / ali je bolan, kali / poldrugo leto je ali kali, kar je odšel ali kàj
// najbrž, menda: resnica bo kali ta, da ni več živ

SSKJ²

káliban -a m (ȃ)
knjiž. surov, grob človek: obnaša se kot kaliban

SSKJ²

kalíber -bra m (í)
1. navadno s prilastkom notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju: kaliber puške; novi top ima večji kaliber / krogla kalibra 7,9 mm; top kalibra 75 mm / kaliber cevi
2. ekspr., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: bil je politik velikega kalibra / v mestu delujejo vohuni največjih kalibrov / to je človek drugačnega kalibra / policisti so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca
3. strojn. natančna priprava brez gibljivih delov, s katero se preverja ustreznost mer kakega predmeta: potisniti kaliber v cev / navojni kaliber
4. teh. odprtina med valjema, ki daje valjanemu, vlečenemu izdelku natančno obliko, mero: kalibri za tirnice

SSKJ²

kalibrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. teh. z valjanjem, vlečenjem dajati izdelku natančno obliko, mero: kalibrirati kovinske palice / kalibrirati papir
2. strojn. preverjati ustreznost mer kakega predmeta s kalibrom: kalibrirati navoje
3. teh. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah; umerjati: v laboratoriju sami kalibrirajo termometre

kalibríran

-a -o:

kalibrirana steklenica

♦

strojn. kalibrirana veriga veriga, ki ima enake člene

SSKJ²

kalíbrski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na kaliber: kalibrsko merilo / kalibrski obroč

SSKJ²

kalíca -e ž (í)
1. star. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal2: kalice so ovenele / krompirjeve kalice cime
2. bot. klični list: kalček z eno kalico

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kalìč -íča m (ȉ í)
mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal2: nežni, zeleni kaliči / krompir odganja kaliče cime

SSKJ²

kalíf -a m (ȋ) nekdaj
1. v arabskem okolju vladar: Mohamedovi nasledniki so se imenovali kalifi / bagdadski kalif
2. naslov za turškega sultana kot verskega poglavarja muslimanov:

SSKJ²

kalifát -a m (ȃ)
v arabskem okolju, nekdaj območje, na katerem ima oblast kalif: bagdadski kalifat

SSKJ²

kalifórnij -a m (ọ́)
kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Cf:

SSKJ²

kalifórnijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na Kalifornijo: kalifornijska obala
♦ agr. kalifornijska brozga škropivo iz žvepla in apna; zool. kalifornijski kapar ameriški kapar; kalifornijska postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka

SSKJ²

kaligráf -a m (ȃ)
kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisec: po poklicu je bil kaligraf v kraljevi pisarni / kartografski risar in kaligraf

SSKJ²

kaligráfičen -čna -o prid. (á)
star. kaligrafski: drobna, kaligrafična pisava

SSKJ²

kaligrafíja -e ž (ȋ)
pisanje z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisje: učiti se kaligrafije; srednjeveška kaligrafija / kaligrafija ornamentov; pren. v umetnikovem grafičnem izrazu je značilna likovna kaligrafija
// rokopis: ponarejena kaligrafija

SSKJ²

kaligráfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kaligrafe ali kaligrafijo: tekoča, kaligrafska pisava / ekspr. prepisoval je s prav kaligrafsko skrbnostjo

SSKJ²

kálij -a m (á)
kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina, element K: uporaba gnojil, ki vsebujejo kalij; kopičenje kalija v rastlinah

SSKJ²

kálijev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kalij: kalijeve spojine / kalijev cianid, karbonat; kalijeva sol; kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom

SSKJ²

kalikánt -a m (ā)
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les

SSKJ²

kalikó -ja m (ọ̑)
tekst. redka bombažna tkanina v platneni vezavi: povoji iz kalikoja

SSKJ²

kalilec gl. kalivec

SSKJ²

kalílen1 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kaljenje2: kalilna temperatura / kalilno olje, sredstvo / kalilna peč

SSKJ²

kalílen2 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kaljenje3: dati seme v kalilne posodice / kalilna zrelost

SSKJ²

kalílnica -e ž (ȋ)
delavnica, obrat za kaljenje kovinskih predmetov: tovarna ima kovačnico in kalilnico

SSKJ²

kalílnik1 -a m (ȋ)
teh. posoda s tekočino za kaljenje kovinskih predmetov: kalilnik pri kovaškem ognjišču

SSKJ²

kalílnik2 -a m (ȋ)
agr. priprava za preizkušanje kalivosti (semen):

SSKJ²

kalílo -a s (í)
metal. sredstvo za hlajenje pri kaljenju (kovinskih predmetov): izbirati primerna kalila

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kalimêro -a m (ȇ) ekspr.
kdor se neprestano pritožuje, da se mu godi krivica: obnašati se kot užaljeni kalimero

SSKJ²

kalimêrovski -a -o prid. (ȇ)
značilen za kalimere: kalimerovski sindrom; kalimerovska drža; kalimerovsko tarnanje

SSKJ²

kalimêrovstvo -a s (ȇ) ekspr.
lastnost osebe, ki se neprestano pritožuje, da se ji godi krivica: časi tarnanja in kalimerovstva so minili

SSKJ²

kalín -a m (ȋ)
1. zool., navadno v zvezi veliki kalin ptica pevka s kratkim, debelim kljunom, Pyrrhula pyrrhula: ob hudem mrazu so tudi kalini prileteli v bližino hiš
2. ekspr. moški, navadno prebrisan, sleparski: ta kalin noče ničesar razumeti / slabo se je počutil med starimi kalini / kot psovka ne smej se, kalin nemarni

SSKJ²

kalína -e ž (ī)
bot. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum vulgare: kalina se je razrasla v gosto živo mejo

SSKJ²

kalírati -am dov. in nedov. (ȋ)
trg. zmanjšati se po teži, prostornini ali kvaliteti med prevozom, predelavo, skladiščenjem: živina je med prevozom kalirala

SSKJ²

kalíšče -a s (í)
agr. prostor ali posoda, kjer seme kali: navadno, umetno kališče

SSKJ²

kalítev1 -tve ž (ȋ)
glagolnik od kaliti1: kalitev vode / kalitev (nočnega) miru

SSKJ²

kalítev2 -tve ž (ȋ)
glagolnik od kaliti2: kalitev jekla

SSKJ²

kalítev3 -tve ž (ȋ)
glagolnik od kaliti3: pomen vlage za kalitev / kalitev semen

SSKJ²

kalíti1 -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost
● ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost
2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir

kalíti se

izgubljati bistrost, čistost:

voda v ribniku se kali

/ bolniku se kalijo oči

●

knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so

SSKJ²

kalíti2 -ím nedov. (ī í)
razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo
♦ metal. površinsko kaliti

kalíti se

ekspr.

postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer:

brigada se je kalila v neštetih bojih

trdo življenje mu je kalilo značaj

/ kaliti se za boj

kaljèn

-êna -o:

oster, kaljen meč

slabo kaljena sekira

kaljeno jeklo

SSKJ²

kalíti3 -ím nedov. (ī í)
poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali
// knjiž. biti2, nastajati: v njem kali sovraštvo

SSKJ²

kalív tudi kaljív -a -o prid. (ī í)
ki ima sposobnost, da (vz)kali: kalivo seme, zrno

SSKJ²

kalívec1 -vca in kalílec -lca [kaliu̯ca] m (ȋ)
ekspr. kdor kali (normalen potek česa): vse kalivce so odstranili s konference / kazen za kalivce (nočnega) miru

SSKJ²

kalívec2 -vca in kalílec -lca [kaliu̯ca] m (ȋ)
delavec, ki kali kovinske predmete: visokokvalificirani kalivec

SSKJ²

kalívost tudi kaljívost -i ž (í)
sposobnost semena, da (vz)kali: ugotoviti, če ima seme ustrezno kalivost; ohraniti, preveriti kalivost / kalivost semena

SSKJ²

kalíž -a m (í)
star. kalež: gost kaliž

SSKJ²

kaljênje1 -a s (é)
glagolnik od kaliti1: kaljenje tekočine / plačati kazen zaradi kaljenja (nočnega) miru

SSKJ²

kaljênje2 -a s (é)
glagolnik od kaliti2: kaljenje jekla / olje za kaljenje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kaljênje3 -a s (é)
poganjanje kali: kaljenje žitnih zrn; spremembe v semenu med kaljenjem

SSKJ²

kaljív1 -a -o prid. (ī í)
metal. ki se da kaliti: kaljiva kovina

SSKJ²

kaljiv2
ki (vz)kali ipd. gl. kaliv ipd.

SSKJ²

kaljívost -i ž (í)
metal. sposobnost kovine, da se da kaliti: kaljivost jekla

SSKJ²

kálk -a m (ȃ)
jezikosl. beseda ali besedna zveza, nastala z dobesednim prevodom sestavin istopomenske tuje besede: kalk iz nemščine; kalki in izposojenke

SSKJ²

kalkírati -am nedov. in dov. (ȋ)
jezikosl. dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze: kalkirati nemške izraze

SSKJ²

kalkulácija -e ž (á)
ekon. računsko ugotavljanje stroškov zaradi določitve cene proizvodu ali storitvi; izračunavanje, preračunavanje: osnovan na točni kalkulaciji / ukvarjati se s kalkulacijo / po dosedanjih kalkulacijah so stroški veliki / kalkulacija nabavne, prodajne cene / oddelek za kalkulacijo
// predračun, račun1: napraviti kalkulacijo stroškov; med kalkulacijo in obračunom je bila velika razlika

SSKJ²

kalkulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kalkulacijo: kalkulacijski postopek / visoke cene so bile posledica napačne kalkulacijske politike podjetij / kalkulacijska cena

SSKJ²

kalkulánt -a m (ā á)
1. ekon., nekdaj kdor se poklicno ukvarja s kalkuliranjem: kalkulanti in analitiki
2. preračunljivec, računar: ne bodi tak kalkulant

SSKJ²

kalkulántka -e ž (ā)
ekon., nekdaj ženska, ki se poklicno ukvarja s kalkuliranjem: razpisati delovno mesto kalkulantke

SSKJ²

kalkulatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kalkuliranje: kalkulativni osebni dohodki / kalkulativne cene

SSKJ²

kalkulátor -ja m (ȃ)
pog. računski stroj: integrator in kalkulator

SSKJ²

kalkulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kalkulirati: kalkuliranje stroškov / kalkuliranje dohodka podjetij

SSKJ²

kalkulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
ekon. delati kalkulacijo, izračunavati: analizirati in kalkulirati / obračun je pokazal, da so dobro kalkulirali / kalkulirati stroške

SSKJ²

kalmúk in kálmuk -a m (ȗ; ȃ)
tekst. debela flanela z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve: odeja iz kalmuka

SSKJ²

kálnica -e ž (ȃ)
zool. čebeli podobna žuželka, katere repata ličinka živi v kalni, umazani vodi, Eristalis tenax:

SSKJ²

kálnost -i ž (á)
lastnost, značilnost kalnega: kalnost vina, vode / kalnost oči / povzročati kalnost

SSKJ²

kálo -a m (ȃ)
zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo
// nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo

SSKJ²

kalokagatíja -e ž (ȋ)
pri starih Grkih idealna skladnost med lepim in dobrim:

SSKJ²

kalomél -a m (ẹ̑)
kem. živosrebrov klorid: uporaba kalomela v zdravilstvu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kalónce prisl. (ọ̑)
nar. tolminsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo: nesti otroka kalonce

SSKJ²

kalòp -ôpa m, mest. ed. tudi kalópu (ȍ ó)
pog. zelo hiter tek, zlasti pri konju; galop: kalop je konja utrudil / pognati konja v kalop
// ekspr., v prislovni rabi izraža veliko hitrost, naglico: zlezel je ven in (v) kalop na policijo

SSKJ²

kalóričen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na kalorije: kalorična jed; prehrana mora biti kalorična in hranilna / kalorična vrednost hrane vrednost hrane, merjena glede na energijo, potrebno za opravljanje bioloških funkcij in obstoj organizma / premog je zelo kaloričen
♦ elektr. kalorična elektrarna termoelektrarna; teh. kalorična vrednost goriva kurilna vrednost goriva

SSKJ²

kalóričnost -i ž (ọ́)
kalorična vrednost: skrbeti za zadostno kaloričnost prehrane; nizka kaloričnost
♦ teh. kaloričnost zemeljskega plina kurilnost

SSKJ²

kalorifêr -ja m (ȇ)
teh. električna priprava, iz katere piha topel zrak za ogrevanje prostorov: sobni kalorifer

SSKJ²

kaloríja -e ž (ȋ)
enota za merjenje toplote: dnevni obrok hrane znaša 2.400 kalorij / ta premog ima 4.500 kalorij / meriti v kalorijah
♦ fiz. mala kalorija; velika kalorija kilokalorija
// ekspr. (kalorična) hrana: preveč kalorij si si naložil na krožnik

SSKJ²

kaloríjski -a -o prid. (ȋ)
kaloričen: kalorijska vrednost živila

SSKJ²

kalórika -e ž (ọ́)
fiz. nauk o toploti: poglavja iz kalorike

SSKJ²

kaloriméter -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje toplote: poskus s kalorimetrom / vodni kalorimeter

SSKJ²

kalorimetríja -e ž (ȋ)
fiz. nauk o merjenju toplote:

SSKJ²

kalóta -e ž (ọ̑)
1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole
2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom
♦ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod

SSKJ²

kálovnica -e ž (á)
zastar. klano poleno, navadno dolgo; cepanica: skladovnica kalovnic

SSKJ²

kálpak in kalpák -a m (ȃ; ā)
1. v tatarskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: kalpak iz ovčje kože
2. nekdaj okrašena kučma pri narodni noši ali uniformi: kalpak z orlovim peresom

SSKJ²

kalumét -a m (ẹ̑)
knjiž., pri Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; pipa miru: prižgati kalumet

SSKJ²

kalúp -a m (ȗ)
1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake
♦ teh. peščeni kalup
2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu

SSKJ²

kalúpar -ja m (ȗ)
teh. delavec, ki izdeluje (livarske) kalupe: ročni kalupar / livar kalupar

SSKJ²

kalupárna -e ž (ȃ)
teh. delavnica, obrat za izdelovanje kalupov: strojna kaluparna

SSKJ²

kalúpen -pna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kalup: kalupni izdelek / kalupna umetnost

SSKJ²

kálus -a m (ȃ)
med. tkivo, ki se razvije na zlomljenem delu kosti: vezivni kalus
// agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjeni ploskvi stebla ali veje:

SSKJ²

kalúža -e ž (ú)
1. luža, mlaka: pasti, stopiti v kalužo; blatna, motna kaluža
2. navt. prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda: črpati vodo iz kaluže

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kalúžast -a -o prid. (ú)
poln luž, kaluž: razmočena in kalužasta cesta

SSKJ²

kalúžati se -am se nedov. (ū ȗ)
slabš. kopati se, navadno v luži, mlaki, blatu: divji prašiči so se kalužali in čohali ob drevesa

SSKJ²

kalúžen -žna -o prid. (ū)
kalen, umazan: kalužna voda

SSKJ²

kalúžnica -e ž (ȗ)
1. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti: ob jarku je bilo polno kalužnic in spominčic
2. zool., navadno v zvezi živorodna kalužnica v stoječih vodah živeči polž, katerega samica koti žive mladiče, Viviparus viviparus:

SSKJ²

kalvárija -e ž (á)
ekspr. veliko trpljenje, bolečina: v izgnanstvu se je začela njegova kalvarija; njeno življenje je ena sama kalvarija

SSKJ²

kalvíl -a m (ȋ)
agr. zelo okusno belo, rumeno ali rdeče jabolko koničaste oblike:

SSKJ²

kalvínec -nca m (ȋ)
pripadnik kalvinizma: nasprotja med kalvinci in cvinglijanci

SSKJ²

kalvinístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kalvince ali kalvinizem: kalvinistični nazori / kalvinistična cerkev

SSKJ²

kalvinízem -zma m (ī)
smer protestantizma, ki priznava Kristusovo navzočnost v evharistiji: vpliv kalvinizma

SSKJ²

kalvínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kalvince: kalvinska rigoroznost / kalvinska vera

SSKJ²

kám1 prisl. (ā)
1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? od kod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali kam menda v klet / ekspr. kam boš (šel) sam ob tej pozni uri! saj ne moreš nikamor; nikar ne hodi / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kam bi sedel; vidiš, kam si zašel; pokazal je, do kam naj odkosijo; elipt. rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam
2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev: kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje; le kam je gledal, ko se je oženil z njo
● ekspr. le kam boš z denarjem denarja imaš toliko, da ga ne boš mogel porabiti; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; ekspr. zdaj pa ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina kaj šele; prim. bogve, kdove

SSKJ²

kàm2 prisl. (ȁ)
izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja: ali boš kam odpotoval? le redko ga kam povabijo; pojdi v Ljubljano ali kam drugam; skril se bom kam, kjer me ne poznajo, v hribe kam / dospeti, priti kam; elipt. fant mora kam proč / mislili smo, da si kam šel; pridelka je toliko, da ga ne bodo imeli kam spraviti
● ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; nar. pojdi kam, da se res ženi beži no, beži; saj ni mogoče; prim. malokam, marsikam, redkokam

SSKJ²

kamambêr -a in -ja tudi camembert -a [kamambêr] m (ȇ)
gastr. kamamberski sir: hlebček kamambera

SSKJ²

kamambêrski -a -o prid. (ȇ)
1. gastr., v zvezi kamamberski sir mehki sir v obliki hlebčka s plesnijo na površini: fina aroma kamamberskega sira
2. agr., v zvezi kamamberska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju kamamberskega sira: bela, modra kamamberska plesen

SSKJ²

kamaríla -e ž (ȋ)
nav. slabš., navadno v monarhističnih državah skupina vplivnih oseb, ki zaradi lastnih koristi posega v odločanje vladarja ali vlade: spletke dvorne kamarile / kraljičina kamarila

SSKJ²

kámba -e ž (ȃ)
ukrivljena lesena palica pri jarmu, ki objame vpreženi živali vrat od spodaj: vstaviti kambo v jarem

SSKJ²

kámbala -e ž (ȃ)
zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži bradavičaste izrastke, Pleuronectes flesus: jeseter, polenovka in kambala

SSKJ²

kámbast -a -o prid.(ȃ)
podoben kambi: kambasta palica

kámbasto

prisl.:

kambasto usločen

SSKJ²

kámbij -a m (á)
bot. tkivo, ki proizvaja celice za prevajanje vode in hranilnih snovi: delitev celic v kambiju / žilni kambij

SSKJ²

kámbijski -a -o (á)
pridevnik od kambij: kambijske celice

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kámbrij -a m (á)
geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem so se razvile alge in nekatere vrste nevretenčarjev: usedline iz kambrija

SSKJ²

kámbrijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kambrij: kambrijska kamnina / kambrijska doba

SSKJ²

kambrík -a m (ȋ)
tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi: blazina iz kambrika

SSKJ²

kambríkast -a -o prid. (ȋ)
tekst. ki je iz kambrika: kambrikasta ruta

SSKJ²

kambúza -e ž (ȗ)
navt. prostor navadno na manjši ladji za shranjevanje jedil, ladijska shramba: jahta je imela tudi kambuzo

SSKJ²

kamêja -e ž (ȇ)
um. poldrag kamen z reliefno podobo: ogrlica iz kamej; prstan s kamejo / rimska kameja

SSKJ²

kaméla -e ž (ẹ̑)
1. afriško-azijska jezdna in tovorna žival z eno ali dvema grbama: beduini s kamelami / dolga karavana kamel
2. etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: pustna kamela

SSKJ²

kamélar -ja m (ẹ̑)
kdor goni, vodi kamelo: kamelar mu je pomagal v sedlo

SSKJ²

kaméleon -a tudi -óna m (ẹ̑, ọ̑)
plazilec toplih krajev, ki živi na drevju in lahko spreminja barvo kože: lepljiv jezik kameleona; spreminja barvo kot kameleon
// slabš. kdor zaradi koristi prilagaja svoje prepričanje trenutnim razmeram: malomeščanski politični kameleoni

SSKJ²

kameleónka tudi kaméleonka -e ž (ọ̑; ẹ̑) ekspr.
ženska, ki pogosto spreminja svoj videz, slog oblačenja: kar se tiče pričesk, je prava kameleonka; modna kameleonka

SSKJ²

kameleónski tudi kaméleonski -a -o prid. (ọ̑; ẹ̑)
nanašajoč se na kameleone: lenobna kameleonska drža / kameleonske oči / kameleonske lastnosti; kameleonsko ravnanje

SSKJ²

kameleónstvo tudi kaméleonstvo -a s (ọ̑; ẹ̑)
slabš. ravnanje, prepričanje, zaradi koristi prilagojeno trenutnim razmeram: politično kameleonstvo; klečeplazenje in kameleonstvo

SSKJ²

kamélija -e ž (ẹ́)
zimzelen okrasni grm ali lončnica z usnjatimi, bleščečimi se listi in belimi ali rdečimi cveti: rdeča kamelija; šopek kamelij

SSKJ²

kamélji -a -e prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kamele: kamelja dlaka; kamelje meso, mleko / kamelji tovor / kamelja volna

SSKJ²

kamelovína -e ž (í)
kamelje meso: kamelovina in zajčevina

SSKJ²

kámen1 -mna m (á)
1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira
// kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material
2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši
3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro
4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve
● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; um. žarg. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
♦ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju

SSKJ²

kamén2 -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki je iz kamna; kamnit: kameni most; kamena miza; kameno orodje
● zastar. kameno olje nafta
♦ arheol. kamena doba predzgodovinska in prazgodovinska doba ob začetku kvartarja; mlajša kamena doba; geol. kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; min. kamena strela; zool. kamene korale

kaméno

prisl.:

kameno hladna žena

kameno sivo nebo

SSKJ²

kamen... prim. kamn...

SSKJ²

kamenáta -e ž (ȃ)
nekdaj (grajska) soba s kaminom: pusta, neprijazna kamenata

SSKJ²

kámenc -a [kamənc in kamenc] m (ā)
zastar. kamenček: drobni kamenci

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kámenček -čka [kamənčək] m (ā)
1. manjšalnica od kamen: vreči kamenček v okno; raznobarvni kamenčki v rečnem produ; hiše so bile videti kot drobni beli kamenčki / kamenčki v mozaiku
♦ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu
2. košček iz zlitine cerija, ki pri kresanju (v vžigalniku) oddaja iskre: vstaviti nov kamenček v vžigalnik / kresilni kamenčki
3. nekdaj paličica iz skrilavca za pisanje na kamnito tablico: takrat so v osnovni šoli še pisali s kamenčkom

SSKJ²

kámenčkati se -am se tudi kámenčkati -am [kamənčkati se] nedov. (ā)
igrati se otroško igro, pri kateri se kamenčki izmenično mečejo v zrak in se spet lovijo: dečki so se žogali in kamenčkali

SSKJ²

kámenica -e ž (ȃ)
morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica

SSKJ²

kamenína -e ž (ī)
obrt. loščena žgana glina boljše vrste: posoda, vrč iz kamenine
// izdelek iz take gline, navadno reliefno okrašen:prim. kamnina

SSKJ²

kamenínast -a -o (ī)
pridevnik od kamenina: kameninasti izdelki; kameninast lonec

SSKJ²

kamenjáti -ám in kamnáti -ám nedov. (á ȃ)
metati kamne v koga: kamenjali so pritepenega psa / kamenjati do smrti; pren., knjiž. prišel jim je pomagat, oni pa so ga kamenjali

SSKJ²

kámenje tudi kaménje tudi kámnje -a s (ȃ; ẹ̑; ȃ)
več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamni
● ekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo

SSKJ²

kámenkóst in kámen kóst -- [kamənkost] ž (á-ọ̑)
star., v zvezi trden, trd kakor kamenkost zelo trden, trd: drenov les je trden kakor kamenkost

SSKJ²

kamenodôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na kameno dobo: kamenodobna jama, naselbina / kamenodobno orožje

SSKJ²

kámera -e ž (ȃ)
optična priprava, s katero se slika predmeta prenaša na filmski trak: snemati s kamero; brnenje kamer / rabi se samostojno ali s prilastkom: filmska, snemalna kamera; 35-milimetrska kamera; podvodna kamera za snemanje pod vodo; televizijska kamera ki sprejeto sliko spremeni v televizijski signal; spletna kamera ki posneto sliko prenaša prek spleta
// elipt., publ. snemanje (s kamero): nagrado za kamero je dobil XY / kot označba avtorstva kamera XY
// (fotografski) aparat: vstaviti film v kamero / fotografska kamera
● publ. igralka je spet stopila pred kamere spet je začela igrati v filmu, na televiziji
♦ film. asistent kamere; čuvar kamere; hod kamere hitrost delovanja kamere, izražena s številom ekspozicij na sekundo; objektiv kamere; fot. boks kamera; zrcalna kamera; maloslikovna, polaroidna kamera

SSKJ²

kamerád -a m (ȃ)
1. nižje pog. tovariš, prijatelj: sedeti s kameradi v gostilni; star kamerad / bila sta kamerada, v rudniku sta delala skupaj
2. zastar. vojni tovariš: kameradi iz prve svetovne vojne / vojni kamerad

SSKJ²

kamerálen -lna -o prid. (ȃ)
zgod., v 17. in 18. stoletju nanašajoč se na deželo ali državo: kameralni dohodki; kameralna posest, uprava / kameralna veda kameralistika

SSKJ²

kameralístika -e ž (í)
zgod., v 17. in 18. stoletju veda o upravljanju državnih posestev in o državnem gospodarstvu:

SSKJ²

kámeren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kamero: kamerni objektiv; kamerno stojalo
♦ rad. kamerna veriga kamera, kamerni kabel, kontrola kamere in monitor

SSKJ²

kámerjúnker -ja m (ā-ú)
v carski Rusiji mlad plemič, ki na dvoru opravlja nižjo službo: car ga je imenoval za kamerjunkerja

SSKJ²

kamerléngo -a m (ẹ̑)
rel. najstarejši kardinal, ki po papeževi smrti upravlja apostolski sedež do izvolitve novega papeža:

SSKJ²

kámerman -a m (ȃ)
film. kdor upravlja televizijsko kamero: kamermani in snemalci

SSKJ²

kàmgárn -a m (ȁ-á)
tkanina iz česane volnene preje: kostim, obleka iz kamgarna

SSKJ²

kàmgárnast -a -o prid. (ȁ-á)
ki je iz kamgarna: najrajši nosi kamgarnaste obleke

SSKJ²

kamikáze -e in -a m (ȃ)
v japonskem okolju, med drugo svetovno vojno pilot, ki se s posebnim letalom ali torpedom zaleti v sovražno ladjo: kamikaze je potopil letalonosilko; napad kamikaz / ekspr. ta šofer je pravi kamikaze

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kamílica -e ž (ī)
nav. mn. grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cveti: na sončnih grobljah je polno kamilic / nabirati, sušiti kamilice cvete kamilice
// posušeni cveti te rastline: skuhati čaj iz kamilic
// čaj iz teh cvetov: dajati otroku kamilice; izpirati oči s kamilicami
♦ bot. pasja kamilica rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških, Anthemis

SSKJ²

kamíličen -čna -o prid. (ī)
nanašajoč se na kamilice: kamilični cveti / kamilični čaj; kamilično olje

SSKJ²

kamín -a m (ȋ)
1. vzidana peč z odprtim kuriščem: greti se, sedeti pri kaminu; v kaminu so gorela velika polena; širok marmornat kamin; polica nad kaminom / angleški kamin
// nižja, manjša sobna peč: zakuriti v kaminu / sobni kamin
2. nar. zahodno dimnik: omesti kamin
3. alp. strma razpoka v skalovju z vzporednima stenama: gvozditi po kaminu; navpičen kamin

SSKJ²

kamínast -a -o prid. (ȋ)
alp. podoben kaminu: kaminasta grapa / kaminasti žleb širši žleb s položnim dnom

SSKJ²

kamínček -čka m (ȋ)
manjšalnica od kamin: greti se ob kaminčku / sobni kaminček / preplezati skozi ozki kaminček

SSKJ²

kamínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kamin: kaminska polica / kaminska ura / kaminsko brezno

SSKJ²

kamión -a m (ọ̑)
večji avtomobil za prevoz tovorov; tovornjak, tovorni avtomobil: iztovarjati, natovarjati kamion; kabina kamiona; voznik kamiona / pripeljati kamion peska / pettonski kamion; kamion cisterna; kamion hladilnik

SSKJ²

kamiónar -ja m (ọ̑) pog.
kdor vozi kamion: konvoj kamionarjev; malice za kamionarje

SSKJ²

kamiónček -čka m (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od kamion: peljati se s kamiončkom; otroški avtomobilčki in kamiončki

SSKJ²

kamionét -a m (ẹ̑)
avt. manjši avtomobil za prevoz tovorov: natovoriti kamionet; kabina kamioneta

SSKJ²

kamioníst -a m (ȋ)
kdor vozi kamion: kamionist je zapeljal s cestišča

SSKJ²

kamiónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kamion: brnenje kamionskih motorjev; kamionska kabina / kamionski prevoz, promet

SSKJ²

kamižóla -e ž (ọ̑)
nekdaj kratek moški suknjič, navadno oprijet: obleči, zapeti si kamižolo; platnena, suknena kamižola / prišli so vojaki v rdečih hlačah in belih kamižolah

SSKJ²

kamižólica -e ž (ọ̑)
nav. ekspr. kamižola: kamižolica z veliko gumbi

SSKJ²

kamkórder -ja m (ọ́) teh.
kamera, ki ima poleg možnosti snemanja videoposnetkov prek objektiva tudi možnost snemanja z drugega zunanjega vira, npr. televizije: posneti video s kamkorderjem; digitalni kamkorder

SSKJ²

kamn... prim. kamen...

SSKJ²

kamnár -ja m (á)
1. nav. ekspr. kdor dela v kamnolomu: minerji in kamnarji / nabrežinski kamnarji
2. kamnosek: kamnarji obdelujejo velike granitne bloke

SSKJ²

kamnárski -a -o (á)
pridevnik od kamnar: kamnarsko kladivo

SSKJ²

kámnat -a -o prid. (ȃ)
1. poln kamenja: kamnat svet; kamnata zemlja / kamnata cesta, pot
2. star. kamnit: kamnata ograja; kamnate stopnice

kámnato

prisl.:

kamnato sive oči

SSKJ²

kamnén tudi kamenén -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. kamnit: kamnen kip, steber / kamnena tla

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kamnéti -ím in kamenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati kamnit: les je v vodi počasi kamnel; pren., ekspr. škrtal je z zobmi in pesti so mu kamnele
2. ekspr. postajati negiben, tog: od začudenja smo kamneli / obraz mu kamni

SSKJ²

kámnica tudi kámenica -e ž (ȃ)
1. zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih; kotorna: v rušju je gnezdila kamnica
2. bot. užitna goba, ki z micelijem poveže apnenčasto zemljo v debelo, lehnjaku podobno kepo, Polyporellus tuberaster:prim. kamenica

SSKJ²

kámničan -a m (ȃ)
1. vlak, ki vozi med Kamnikom in Ljubljano: voziti se s kamničanom v šolo
2. alp. žarg. vzdolžni ali prečni klin, izdelan v Kamniku: ponavljalcem smeri plezalec priporoča štiri kamničane, dva debela in en profilni klin

SSKJ²

kamniktít -a m (ȋ)
kem. varnostno razstrelivo, katerega glavna sestavina je amonijev nitrat: uporaba kamniktita v rudnikih in kamnolomih

SSKJ²

kamnína in kamenína -e ž (ī)
trdni sestavni del zemeljske skorje: proučevati kamnino; določevati rudnine v kamnini; krhka, zelo trda kamnina; različne plasti kamnine; izračunati starost kamnine; razpoke v kamnini / apnena, dolomitska kamnina; vulkanska kamnina
♦ geol. eruptivna kamnina; inkrustirana kamnina; magmatska kamnina nastala iz magme; petr. kavernozna kamnina ki ima veliko votlin; metamorfna kamnina; prim. kamenina

SSKJ²

kamnínast in kamenínast -a -o prid. (ī)
podoben kamnini: premog kamninaste strukture

SSKJ²

kamnínski in kamenínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kamnino: kamninska plast / kamninski sestav doline

SSKJ²

kamníšče tudi kameníšče -a s (í)
ekspr. s kamenjem pokrit svet: kraško kamnišče
// večji kup kamenja: od hiše je ostalo le kamnišče

SSKJ²

kamnít tudi kamenít -a -o prid. (ȋ)
ki je iz kamna: kamnit most, steber; kamnita miza; strme kamnite stopnice; pren., ekspr. kamnito srce
// ki ima veliko kamenja: voz je zdrsel po kamnitem pobočju; svet je zelo kamnit

kamníto

tudi kameníto prisl.:

kamnito trda pest

SSKJ²

kamníten tudi kameníten -tna -o prid. (ȋ)
ki je iz kamna: kamniten most; kamnitna klop, miza; kamnitne stopnice / kamniten svet kamnit

SSKJ²

kamníti -ím in kameníti -ím nedov. (ī í)
ekspr. povzročati negibnost, togost: strah je kamnil ljudi / bolečina mu kamni srce

SSKJ²

kamnítost tudi kamenítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost kamnitega: kamnitost kraških tal

SSKJ²

kamno... ali kámno... prvi del zloženk (ā)
nanašajoč se na kamen: kamnolom, kamnosek, kamnoseški; kamnotisk, kamnotiskar

SSKJ²

kamnokràs in kamnokrás tudi kamenokràs in kamenokrás -ása m (ȁ á; ȃ)
bot. nizka gorska rastlina z drobnimi vijoličastimi cveti, Petrocallis: goste blazinice kamnokrasa

SSKJ²

kamnokréč tudi kamenokréč -a m (ẹ̑)
bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: nasršeni, skorjasti kamnokreč

SSKJ²

kamnolòm -ôma m (ȍ ó)
kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen: delati v kamnolomu; izčrpan, opuščen kamnolom / granitni kamnolom

SSKJ²

kamnolómec -mca m (ọ̑)
kdor dela v kamnolomu: služil si je kruh kot kamnolomec / klesarji in kamnolomci

SSKJ²

kamnolómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kamnolomce ali kamnolom: kamnolomski delavec, mojster
♦ obrt. kamnolomski sveder

SSKJ²

kamnomèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. grad. plast večjih kamnov za utrditev brega, nasipa, opornika: narediti, položiti kamnomet
2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja:

SSKJ²

kamnorèz in kamnoréz -éza m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
kamnosek: kamnorez je izdelal več nagrobnih spomenikov
// brusilec (dragih, poldragih kamnov): kamnorez in draguljar

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kamnorézec -zca m (ẹ̑)
kamnosek: dalmatinski kamnorezci
// brusilec (dragih, poldragih kamnov): znan kamnorezec

SSKJ²

kamnosèk in kamnosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem, oblikovanjem kamna: kamnosek je zbrusil marmorno ploščo in vklesal napis; palačo gradijo najboljši zidarji in kamnoseki

SSKJ²

kamnoséški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kamnoseke ali kamnoseštvo: kamnoseški delavec, mojster / kamnoseška obrt / kamnoseško podjetje
♦ teh. kamnoseška žaga

SSKJ²

kamnoséštvo -a s (ẹ̑)
kamnoseška obrt: učiti se kamnoseštva / temelji hiše pričajo o visoki stopnji takratnega kamnoseštva / opustiti kamnoseštvo opravljanje kamnoseškega poklica

SSKJ²

kamnotísk -a m (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri se risba na kamnito ploščo odtiskuje s ploskim tiskom; litografija: stiskalnica za kamnotisk
// odtis v tej tehniki: barvni kamnotisk

SSKJ²

kámnotiskár -ja m (ā-á)
kdor dela litografije; litograf: kamnotiskar mu je izdelal vizitke

SSKJ²

kamnotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
geol. nanašajoč se na nastajanje kamna, kamnine: te korale so kamnotvorne / kamnotvorni procesi

SSKJ²

kamnovŕt tudi kamenovŕt -a m (ȓ) zool.
1. majhna morska školjka z belo lupino, ki si zvrta rov v kamen, Saxicava rugosa: rovi kamnovrtov
2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les; zavrtač

SSKJ²

kámoli prisl. (ȃ)
zastar. kaj šele: junak romana ne vzbuja niti zanimanja, kamoli sočustvovanje

SSKJ²

kámor1 prisl. (ȃ)
navadno s členkom izraža poljubnost usmerjenosti: želi si stran, kamor si že bodi; lastovke so sedale na žlebove ali kamor že / piše se tudi brez vejice udari, naj pade kamor hoče; prim. kamorkoli1

SSKJ²

kámor2 vez. (ȃ)
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo
● vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati
// za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja

SSKJ²

kamóra -e ž (ọ̑)
nekdaj tajna teroristična organizacija v Neaplju: mafija in kamora sta strahovali ljudi

SSKJ²

kámorkóli1 in kámor kóli prisl. (ȃ-ọ̑)
izraža poljubnost usmerjenosti: hoče stran, kamorkoli; doma ne strpi, mora v kino, kavarno ali kamorkoli

SSKJ²

kámorkóli2 in kámor kóli vez. (ȃ-ọ̑)
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo

SSKJ²

kámp tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (ȃ; ȇ)
urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; v prid. rabi: kamp oprema

SSKJ²

kámpa -e ž (ȃ)
zastar. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; druščina: kampa navihancev

SSKJ²

kampaníl -a m (ȋ)
um. kampanile

SSKJ²

kampaníle -a m (ȋ)
um. zvonik, ki stoji samostojno ob cerkvi: kampanile stolne cerkve

SSKJ²

kampánja1 -e ž (á)
1. nav. ekspr. organizirana, široko zasnovana dejavnost z določenim ciljem: začeti kampanjo; sodelovati v kampanji; dolgotrajna, množična kampanja; kampanja proti vojni; kampanja za pridobivanje novih članov / mirovna kampanja; predvolilna, volilna kampanja / z oslabljenim pomenom državi sta opustili kampanjo medsebojnega obtoževanja / proti njemu so uprizorili pravo kampanjo gonjo
2. publ., s prilastkom delo, dejavnost, navadno v določenem času: spomladanska odkupna kampanja; jesenska setvena kampanja / sladkorna kampanja

SSKJ²

kampánja2 -e ž (ā)
knjiž., v italijanskem okolju ravnina, ravna pokrajina: vozila sva se po toskanski kampanji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kampánjec -jca m (ȃ) pog.
kdor se uči kampanjsko: pomagati kampanjcem; bistri kampanjci

SSKJ²

kampánjski -a -o prid. (ȃ)
nav. slabš. ki poteka, traja močneje le v krajših obdobjih: učenje ne sme biti kampanjsko, ampak trajno / kampanjske akcije

kampánjsko

prisl.:

delati kampanjsko

SSKJ²

kampánjščina -e ž (ȃ)
kampanjsko delo: kritizirati metodo kampanjščine

SSKJ²

kámpeljc -a [kampəljc] m (ȃ)
pog., ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: kdo bi si mislil, da je tak kampeljc; kampeljc in pol

SSKJ²

kámping in camping -a [druga oblika kámping- in kêmping-] m (ȃ; ȇ)
urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: urediti kamping
// bivanje, taborjenje na takem prostoru: iti na kamping; oprema za kamping; v prid. rabi: kamping prostor; kamping oprema

SSKJ²

kampíranje tudi campiranje -a [druga oblika kampíranje in kempíranje] s (ȋ)
glagolnik od kampirati: v gozdičku so uredili prostor za kampiranje; taksa za kampiranje

SSKJ²

kampírati -am tudi campirati -am [druga oblika kampírati in kempírati] nedov. (ȋ)
pog. bivati, živeti v kampu: ni stanoval v hotelu, raje je kampiral; kampirati na morski obali / ob robu gozda kampirajo vojaki taborijo

SSKJ²

kampíst tudi campist -a [druga oblika kampíst in kempíst] m (ȋ)
pog. kdor biva, živi v kampu: šotori kampistov

SSKJ²

kámpo -a m (ȃ)
pog., zlasti v italijanskem okolju (koncentracijsko) taborišče: v kampo je prišel nov komandant

SSKJ²

kámpus -a m (ȃ)
prostor, obdan z zelenimi površinami, na katerem se nahajajo fakultete, knjižnice, študentski domovi: na obrobju mesta so zgradili nov kampus; študentski, univerzitetni kampus; lokacija, zemljišče za kampus

SSKJ²

kámra -e ž (ȃ)
1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro; v kamri ima lepo skrinjo
2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri
3. nar. vzhodno shramba

SSKJ²

kámrica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od kamra: spala je v kamrici poleg izbe; svetla, tesna kamrica / podstrešna kamrica

SSKJ²

kamrík -a m (ȋ)
tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi: blazina iz kamrika

SSKJ²

kamríkast -a -o prid. (ȋ)
tekst. ki je iz kamrika: oblečena je v kamrikasto krilo

SSKJ²

kamufláža -e ž (ȃ)
voj. zakrivanje vojakov, vojaških objektov, navadno s prilagoditvijo okolici: dobra kamuflaža; kamuflaža bunkerja / narediti kamuflažo / za kamuflažo so jamo prekrili z vejevjem; pren., ekspr. ukvarjal se je s tihotapstvom, delavnico je imel le za kamuflažo
// priprava, sredstvo za to: odstraniti z vozil kamuflažo

SSKJ²

kamuflážen -žna -o prid. (ȃ)
voj. ki je za kamufliranje: kamuflažna barva / topove so prekrili s kamuflažnimi mrežami / kamuflažno govorjenje

SSKJ²

kamuflíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kamuflirati: takoj so začeli s kamufliranjem položajev / to govorjenje je samo kamufliranje pravih namenov

SSKJ²

kamuflírati -am nedov. in dov. (ȋ)
voj. zakrivati vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici: tanke so kamuflirali na robu gozda; vojak se zna dobro kamuflirati; pren., ekspr. kamuflirali so svojo dejavnost

kamuflíran

-a -o:

kamuflirana ladja

SSKJ²

kán1 -a m (ȃ)
1. zlasti pri Mongolih, nekdaj poglavar, vladar: prijezdil je kan s svojimi konjeniki / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Džingis kan
2. kot zapostavljeni pristavek k moškemu imenu, v nekaterih azijskih deželah plemič: Jahija kan

SSKJ²

kán2 -a m (ȃ)
agr. glivična bolezen na vinu, sadjevcu, navadno v obliki belkaste prevleke: vino ima kan

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kán3 -a tudi -ú m (ȃ)
star. kanec, kanček: kan vina

SSKJ²

kána -e ž (ā)
bot. visoka okrasna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Canna generalis:

SSKJ²

kanábis -a m (ȃ)
konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: pridelovanje kanabisa; sadika kanabisa; zdravilo iz kanabisa
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: legalizacija kanabisa

SSKJ²

kanácija -e ž (á)
zastar. ničvreden človek, malopridnež: ta človek je zvita kanacija; o, ti kanacija! / kot vzklik kanacija, prav mu je

SSKJ²

kanádka -e ž (ȃ)
zimsko jabolko z rumenkastim, krhkim in sočnim mesom:

SSKJ²

kanádski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kanado: kanadski gozdovi; kanadska jezera / kanadski balzam balzam, ki se pridobiva iz kanadske jelke; kanadska pšenica
♦ bot. kanadski topol; (kanadska) čuga; kanadska jelka; zool. kanadski bober

SSKJ²

kánafas -a m (ȃ)
tekst. trda bombažna ali lanena tkanina, zlasti za vmesno podlogo pri oblekah: všiti kanafas / krojaški kanafas

SSKJ²

kanál -a m (ȃ)
1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek
// cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal
2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal
// morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal
3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / pog. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal
// položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal
4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali
♦ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine

SSKJ²

kanálček -čka m (ȃ)
manjšalnica od kanal: izkopati kanalček / odtočni kanalček / ribji plavalni mehur je z ozkim kanalčkom povezan s črevesom / ekspr. denar je odtekal po mnogih kanalčkih

SSKJ²

kanálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kanal: kanalne cevi / kanalna črta / kanalni preklopnik

SSKJ²

kanalizácija -e ž (á)
1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje
2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija
♦ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo

SSKJ²

kanalizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kanalizacijo: kanalizacijska dela; kanalizacijska inštalacija / kanalizacijske cevi; kanalizacijsko omrežje

SSKJ²

kanalizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kanalizirati: pospešiti kanaliziranje novega naselja / kanaliziranje močvirja / kanaliziranje političnega pritiska

SSKJ²

kanalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet
♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo
2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja

SSKJ²

kanálja -e ž (á)
1. slabš. ničvreden človek, malopridnež: ta kanalja se sploh ni zmenil zame / kot psovka molči, kanalja
2. drhal, sodrga, svojat: kanalja se zbira po ulicah

SSKJ²

kanálnik -a m (ȃ)
elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje televizijskega sprejemnika na frekvenco oddajnika: kanalnik za sprejem satelitskih programov

SSKJ²

kanálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kanal: kanalski smrad / kanalski odtok / kanalske cevi; kanalska mreža kanalsko omrežje
♦ teh. kanalska sušilnica sušilnica, pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro

SSKJ²

kanálščina -e ž (ȃ)
pristojbina za uporabo kanalizacije: plačevati, pobirati kanalščino

SSKJ²

kanapé -êja m (ẹ̑ ȇ)
fotelju podoben oblazinjen sedež za več oseb: leči, sesti, zlekniti se na kanape; salon s fotelji in kanapejem
♦ gastr. zelo majhna rezina opečenega obloženega kruha

SSKJ²

kanárček -čka m (ȃ)
manjša, navadno rumena ptica s kratkim kljunom: kletka z živo rumenim kanarčkom; poje kot kanarček

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kanárčkast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. ki je rumene barve kot kanarček: kanarčkasta jopica

SSKJ²

kanárčkov -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na kanarčke: kanarčkovo petje

kanárčkovo

prisl.:

kanarčkovo rumena barva

SSKJ²

kanárec -rca m (ȃ)
star. kanarček: gojiti kanarce

SSKJ²

kanárka -e ž (ȃ)
samica kanarčka: križanec kanarke in čižka

SSKJ²

kanárski -a -o prid. (ȃ)
geogr., v zvezi kanarski tok morski tok, ki teče od severa mimo Kanarskih otokov in ob afriški obali proti jugu: hladen kanarski tok

SSKJ²

kánast -a -o prid. (ȃ)
agr. ki ima kan, glivično bolezen: kanasto vino

SSKJ²

kanásta -e ž (ȃ)
igr. igra, navadno z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi jokerji: igrati kanasto

SSKJ²

kanát -a m (ȃ)
zlasti pri Mongolih, nekdaj območje, na katerem ima oblast kan:

SSKJ²

kánava -e ž (ȃ)
tekst. vezava, ki daje tkanini luknjičav videz: tkati v kanavi
// bombažna, lanena tkanina v tej vezavi: moder kostim iz kanave

SSKJ²

kancelár -ja m (á)
zastar. kancler

SSKJ²

kancelaríja -e ž (ȋ)
star. dvorna pisarna: priti v kancelarijo

SSKJ²

káncelj -na tudi -clja [kancəlj] m (á)
nar. prižnica: pridigati s kanceljna

SSKJ²

káncer -ja m (á)
med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: kancer in sarkom

SSKJ²

kancerogén -a -o prid. (ẹ̑)
med. ki povzroča raka, rakotvoren: kancerogene snovi / kancerogeno delovanje

SSKJ²

kancerogenéza -e ž (ẹ̑) med.
nastanek rakave bolezni: zdi se, da je proces kancerogeneze mogoče ustaviti z majhnimi odmerki protivnetnih zdravil

SSKJ²

kancerogénost -i ž (ẹ̑) med.
lastnost določene snovi, da povzroča raka: sum na kancerogenost snovi; dokazi o kancerogenosti za ljudi; toksičnost in kancerogenost

SSKJ²

kancerológ -a m (ọ̑)
med. strokovnjak za kancerologijo: bil je znan kancerolog

SSKJ²

kancerologíja -e ž (ȋ)
med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo

SSKJ²

kancerózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. rakav: kancerozne celice / kancerozno obolenje

SSKJ²

káncler -ja m (á)
1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler
// visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler
2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler
♦ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kánclerka -e ž (á)
v nekaterih državah ministrska predsednica: koalicija, vlada nemške kanclerke; imenovana je bila za kanclerko / zvezna kanclerka

SSKJ²

kánclerski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kanclerje: kanclerski položaj / kanclerska služba / kanclerska čast

SSKJ²

kánclerstvo -a s (á)
v nekaterih državah naslov, dejavnost kanclerjev: potegovati se za kanclerstvo / zadnja leta njegovega kanclerstva
// urad kanclerja: straža pred vrati kanclerstva / sekretar kanclerstva

SSKJ²

kanclíja -e ž (ȋ)
nižje pog., nav. slabš. pisarna, urad: cel dan čepi v kancliji; birokratska kanclija / grajska kanclija

SSKJ²

kanclíjski -a -o prid. (ȋ)
pog., nav. slabš. pisarniški, uradniški: kanclijski odnos do človeka; kanclijska miselnost / kanclijski papir
● pog. dolga leta je presedel za kanclijsko mizo delal kot uradnik

SSKJ²

kanclíjščina -e ž (ȋ)
pog., slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: boj proti kanclijščini

SSKJ²

kanclíst -a m (ȋ)
pog., nav. slabš. uradnik, uslužbenec: brezdušen, birokratski kanclist

SSKJ²

kancóna -e ž (ọ̑)
v italijanskem okolju popevka: pevec popularnih kancon
♦ glasb. večglasna vokalna skladba lahkotnejšega značaja; lit. romanska lirska pesem v kiticah

SSKJ²

kanconiêr tudi kanconjêr -a tudi -ja m (ȇ)
lit. zbirka (starih) romanskih lirskih pesmi: prebirati kanconiere

SSKJ²

kánček -čka m (ā)
manjšalnica od kanec: kanček vina / kanček voska / v tej razlagi je kanček resnice / za kanček daljša obleka

SSKJ²

kándahar -ja m (ȃ)
šport. smuška vez, ki omogoča gibljivost pete v navpični smeri: smuči s kandaharjem; v prid. rabi: kandahar vez

SSKJ²

kandéla -e ž (ẹ̑)
fiz. enota za merjenje svetilnosti, sveča:

SSKJ²

kandeláber -bra m (á)
1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber
// pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber
2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat kandelaber

SSKJ²

kandelábrski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kandelaber: kandelabrska svetilka / kandelabrska cestna razsvetljava

SSKJ²

kandidacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kandidiranje: kandidacijski postopek; kandidacijska kampanja / kandidacijska komisija; kandidacijska lista kandidatna lista

SSKJ²

kandidát -a m (ȃ)
1. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj: prijavilo se je več kandidatov; kandidat za razpisano delovno mesto / opozicijski, poslanski, predsedniški kandidat / ekspr. sem kandidat za odhod bom odšel
// kdor izpolnjuje pogoje za kaj: predlagati kandidata; niso mogli dobiti primernega kandidata; kandidat za naslov svetovnega prvaka; kot kandidat bi prišel v poštev samo on / ekspr. v takšnih pogojih je resen kandidat bolezni bo zbolel
♦ šah. mojstrski kandidat; šport. olimpijski kandidat športnik, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpijskih igrah
2. kdor se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: vsi kandidati so opravili izpit; oceniti kandidata / izpitni kandidat

SSKJ²

kandidáten -tna -o prid. (ȃ)
navadno v zvezi kandidatna lista imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije: objaviti kandidatno listo

SSKJ²

kandidátinja -e ž (ȃ)
kandidatka: dati prednost kandidatinji s prakso / izpitna kandidatinja

SSKJ²

kandidátka -e ž (ȃ)
1. ženska ali država, ustanova, ki si prizadeva, se poteguje za kaj: izbirati med več kandidatkami; predsedniška kandidatka; kandidatka za službo / status kandidatke za članico v Evropski uniji; država kandidatka
// ženska ali država, ustanova, ki izpolnjuje pogoje za kaj: bila je primerna kandidatka za razpisano delovno mesto; kandidatke in kandidati za bodoče štipendiste / olimpijska kandidatka športnica, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpijskih igrah
2. ženska, ki se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: kandidatka je uspešno opravila ustni del izpita; kandidatka za vozniški izpit / izpitna kandidatka

SSKJ²

kandidátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kandidate: kandidatski staž / kandidatski turnir

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kandidatúra -e ž (ȗ)
prizadevanje, potegovanje za izvolitev, službo, naslov: vsi so podprli, sprejeli njegovo kandidaturo; javno nasprotovanje kandidaturi / med kandidaturo je imel več zborovanj med kandidiranjem
// kar je potrebno za tako prizadevanje: predložiti kandidaturo / nazadnje je umaknil svojo kandidaturo / ponuditi komu kandidaturo

SSKJ²

kandidíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kandidirati: med kandidiranjem je veliko obljubljal / nasprotoval je njegovemu kandidiranju kandidaturi / način, postopek kandidiranja

SSKJ²

kandidírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prizadevati si, potegovati se, navadno za službo, naslov: odločil se je, da bo kandidiral; kandidira za poslanca / publ. na razpisano delovno mesto lahko kandidirajo osebe s prakso / kandidirati za svojo stranko
// predlagati za kandidata: na kongresu so ga kandidirali za predsednika / v svet kandidirajo strokovnjake

SSKJ²

kandírati -am nedov. in dov. (ȋ)
gastr. prepajati sadje z gosto sladkorno raztopino: kandirati grozdje

kandíran

-a -o:

kandirano sadje

SSKJ²

kándis -a m (ȃ)
sladkor v velikih prosojnih kristalih: otroci so kupovali kandis; v prid. rabi: kandis sladkor

SSKJ²

kándisov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kandis: kandisov okus / kandisov sladkor

SSKJ²

kandít -a m (ȋ)
trdi polnjeni ali nepolnjeni bonboni: deset dekagramov kanditov; v prid. rabi: kandit bonboni

SSKJ²

kánec -nca m (ā)
1. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, navadno tekočine: dodala je kanec olja / v njegovih žilah je kanec ciganske krvi / niti kanca pijače nimamo prav nič / odšel je brez kanca upanja / v prislovni rabi priti za kanec prepozno
2. nar. zahodno kaplja: na plašču so se poznali dežni kanci

SSKJ²

kanelírati -am nedov. in dov. (ȋ)
arhit. delati kanelure, izžlebljati: kanelirati steber

kanelíran

-a -o:

kaneliran pilaster

SSKJ²

kanelón -a m (ọ̑) nav. mn.
paniran izdelek iz testa cevaste oblike z velikim premerom, navadno z nadevom: mesni, zelenjavni kaneloni; kaneloni z gobami; kaneloni s špinačo, šunko

SSKJ²

kanelúra in kanelíra -e ž (ȗ; ȋ)
nav. mn., arhit. podolžni žleb, navadno na antičnem stebru: poškodovane kanelure / narediti kanelure na steni

SSKJ²

kángla -e ž (ȃ)
valjasta posoda, navadno z gibljivim ročajem, za prenašanje tekočin: v vsaki roki je nesla kanglo / kangla za mleko

SSKJ²

kánglica -e ž (ȃ)
manjšalnica od kangla: malico si je nosil v kanglici; priti po vodo s kanglico

SSKJ²

kanibál tudi kánibal -a m (ȃ; ȃ)
1. človek, ki jé človeško meso, ljudožerec: lovci na glave in kanibali
2. zool. žival, ki jé pripadnike svoje vrste: pajki kanibali

SSKJ²

kanibalízem -zma m (ī)
1. pojav, da človek jé človeško meso, ljudožerstvo: kanibalizem primitivnih plemen; mistični izvor kanibalizma
2. zool. pojav, da žival jé pripadnike svoje vrste: kanibalizem pri ribah

SSKJ²

kanibálka tudi kánibalka -e ž (ȃ; ȃ)
1. ženska, ki jé človeško meso, ljudožerka: kanibali in kanibalke
2. zool. žival ženskega spola, ki jé pripadnike svoje vrste: nekatere ribe so kanibalke

SSKJ²

kanibálski tudi kánibalski -a -o prid. (ȃ; ȃ)
nanašajoč se na kanibale, ljudožerski: kanibalski ples / kanibalsko pleme / kanibalski nagon
// ekspr. divji, krut: kanibalsko ravnanje / s kanibalskim tekom se je lotil jedi

SSKJ²

kanibálstvo tudi kánibalstvo -a s (ȃ; ȃ)
kanibalizem: raziskovati vzroke kanibalstva

SSKJ²

kaníla -e ž (ȋ)
med. cevka, ki se da, vstavi, navadno v žilo:

SSKJ²

kaníster -tra m (í)
knjiž. kanta: kanister, poln bencina, olja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kániti1 -em, in kaníti in kániti -em dov. (á ȃ; ī á ā)
nav. 3. os. pasti v obliki kaplje: solza kane na lice / kaplja kane / brezoseb. od ledene sveče je kanilo; pren., knjiž. sončni žarek kane v sobo
// preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kaniti v omako nekaj kapljic vina
● pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. sosed kane v hišo nepričakovano vstopi; star. včasih kaj prinese, včasih pa nič, kakor kane nanese, se primeri

SSKJ²

kániti2 -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; ī á ā)
knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani

SSKJ²

kánja -e ž (á)
velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti z mišmi: nad gozdom jadra v krogih kanja

SSKJ²

kánjec -jca m (ȃ)
nar. kosir, vejnik: Oče je pravkar nasajal kanjec na novo toporišče (F. Bevk)

SSKJ²

kanjón tudi kánjon -a m (ọ̑; ȃ)
ozka rečna dolina s strmimi, navadno navpičnimi pobočji: globok kanjon / kanjon Kolorada, Neretve

SSKJ²

kanjóning -a m (ọ̑) pog.
šport, pri katerem se spušča po soteskah s pomočjo vrvi in druge zaščitne opreme; soteskanje: odpravili so se na kanjoning; kanjoning po potoku

SSKJ²

kanjónski tudi kánjonski -a -o prid. (ọ̑; ȃ)
nanašajoč se na kanjon: približal se je kanjonskemu robu / kanjonsko območje Kolorada / kanjonska dolina, soteska

SSKJ²

kanjúh -a m (ū)
nar. štajersko jastreb: nad sotesko je jadral kanjuh

SSKJ²

kankán -a m (ȃ)
zlasti v francoskem okolju odrski ples s telovadnimi elementi, zlasti z visokim dviganjem nog: kankan je navdušil gledalce

SSKJ²

kánkole -kol ž mn. (á ȃ)
nar. samokolnica brez zgornjega dela: Karlek je vozil zvrhane košare na kankolah v klet (I. Potrč)

SSKJ²

kánon1 -a m (ȃ)
1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona; veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni
// seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon
2. glasb. dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon; štiriglasni kanon
♦ rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa

SSKJ²

kanón2 -a m (ọ̑)
1. pog. top1: streljajo s kanoni; grmenje kanonov; natreskan, pijan kot kanon
2. nav. mn., nekdaj škornji z visokimi, trdimi golenicami, zlasti kot obuvalo duhovnikov: svetli kanoni

SSKJ²

kanonáda -e ž (ȃ)
pog. topovsko streljanje: začela se je kanonada; grmenje kanonade
// ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kanonada kletvic

SSKJ²

kanónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od kanón: zraven kanončkov je postavljal kositrne vojake

SSKJ²

kanóničen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na kánon:
a) kanoničen umetniški izraz / kanoničen spis pristen, neponarejen
b) kanonična melodija
c) kanonične knjige knjige svetopisemskega kanona / kanonična starost starost, ki jo določa cerkveno pravo za dosego določene stopnje v cerkveni hierarhiji

SSKJ²

kanónik -a m (ọ́)
duhovnik, ki ga imenuje škof za svojega svetovalca: postati kanonik
♦ rel. stolni kanonik

SSKJ²

kanonikát -a m (ȃ)
naslov in službeno mesto kanonika: dobiti, potegovati se za kanonikat
♦ rel. beneficij, dodeljen kanoniku

SSKJ²

kanonír -ja m (í)
zastar. topničar: služil je pri kanonirjih; kanonirji in dragonci

SSKJ²

kanonírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na kanonirje: kanonirska uniforma / kanonirski polk

SSKJ²

kanoníst -a m (ȋ)
rel. strokovnjak za cerkveno pravo: priznan kanonist

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kanóniški -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na kanonike: kanoniška obleka / kanoniška inštalacija

SSKJ²

kanonizácija -e ž (á)
1. rel. razglasitev za svetnika: svečana kanonizacija; predlog za kanonizacijo
2. knjiž. uzakonitev, kodifikacija: kanonizacija moralnih norm / kanonizacija umetnostne smeri

SSKJ²

kanonizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. rel. razglasiti za svetnika: kmalu po smrti so ga kanonizirali
2. knjiž. uzakoniti, kodificirati: hoteli so kanonizirati umetniško smer

SSKJ²

kánonski1 -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kánon: kanonski spisi / kanonske knjige kanonične knjige / kanonsko pravo cerkveno pravo

SSKJ²

kanónski2 -a -o prid. (ọ̑)
pog. topovski: kanonska krogla

SSKJ²

Kanosa gl. Canossa

SSKJ²

kànt -- m (ȁ)
pog., v prislovni rabi, v zvezi priti, spraviti na kant obubožati, gospodarsko propasti: pil je, dokler ni prišel na kant; sin ga je spravil na kant

SSKJ²

kánta -e ž (ȃ)
ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti bencin v kanto / bencinska kanta; kanta za nafto, olje
// nav. ekspr. večja posoda, navadno s pokrovom: imajo polne kante masti / kanta za smeti

SSKJ²

kantaridín -a m (ȋ)
farm. strup iz španske muhe:

SSKJ²

kantáta -e ž (ȃ)
glasb. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester: izvajati kantato; slavnostna kantata; skladatelj kantat in oratorijev

SSKJ²

kantáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kantato: skladba je bolj operna kot kantatna / kantatni slog

SSKJ²

kántávtor -ja m (ȃ-ā)
skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja

SSKJ²

kántávtorica -e ž (ȃ-ā)
skladateljica in pevka lastne skladbe: uveljavljena kantavtorica; koncert, nastop kantavtorice; pesnica, pevka in kantavtorica

SSKJ²

kántávtorski -a -o prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na kantavtorje ali kantavtorstvo: kantavtorski festival, koncert, večer; kantavtorska glasba, pesem, plošča

SSKJ²

kántávtorstvo -a s (ȃ-ā)
dejavnost kantavtorjev: slovensko kantavtorstvo; festival kantavtorstva

SSKJ²

kántica -e ž (ȃ)
manjšalnica od kanta: napolniti kantico / škropivo prodajajo v kanticah / kantica za mast

SSKJ²

kantiléna -e ž (ẹ̑)
glasb. manjša kantata: nežna kantilena; pren., knjiž. kantilena violine

SSKJ²

kantína -e ž (ȋ)
majhna trgovina s pijačo, prigrizki, drobnimi predmeti, zlasti v tovarni, vojašnici: imajo klubske prostore in kantino; po večerji so se zbirali v kantini / tovarniška, vojaška, železniška kantina

SSKJ²

kantinêr -ja m (ȇ)
pog. prodajalec v kantini:

SSKJ²

kantinêrka -e ž (ȇ)
pog. prodajalka v kantini:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kantínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kantino: kantinska baraka / ekspr. kantinske cene

SSKJ²

kantón -a m (ọ̑)
1. v Franciji manjša upravna enota: departmaji in kantoni
// v Švici federalna enota: pravice kantonov
2. pog. obcestni kamen, smernik: sesti na kanton ob cesti; zaleteti se v kanton
♦ zgod. upravna enota v Ilirskih provincah, manjša od distrikta

SSKJ²

kantonálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kanton: kantonalna uprava / kantonalna zastava

SSKJ²

kantonizácija -e ž (á)
delitev na kantone: kantonizacija države, pokrajine; predlog za kantonizacijo; kantonizacija in decentralizacija

SSKJ²

kantónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kanton: kantonska oblast / kantonski kamen obcestni kamen, smernik

SSKJ²

kántor -ja m (ȃ)
nekdaj pevec, ki začenja in vodi petje v cerkvi: bil je kantor in skladatelj

SSKJ²

kántorski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. tak kot pri Cankarjevem Kantorju: kantorska brezobzirnost

SSKJ²

kántorstvo -a s (ȃ)
knjiž. lastnosti, kakršne je imel Cankarjev Kantor: nemoralnost in kantorstvo

SSKJ²

kántovec -vca m (ȃ)
filoz. pristaš kantovstva: dela sodobnih kantovcev

SSKJ²

kántovstvo -a s (ȃ)
filoz. Kantova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: Plehanov je kritiziral kantovstvo

SSKJ²

kantri gl. country

SSKJ²

kanú -ja m (ȗ)
1. lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom, ki ima eno lopato: voziti se s kanujem
// šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kanuju na divjih vodah / prvak v kanuju
2. lahek, odprt indijanski čoln iz drevesne skorje, z veslom, ki ima eno lopato: poslikani bojni kanuji

SSKJ²

kanuíst -a m (ȋ)
športnik, ki se ukvarja z veslanjem s kanujem: na tekmovanju sodelujejo najboljši kanuisti; kajakaši in kanuisti

SSKJ²

kánvas -a m (ȃ)
šport. telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir, prožna ponjava:

SSKJ²

kaolín -a m (ȋ)
petr. glina najboljše vrste, ki se uporablja za izdelavo porcelana: pridobivati kaolin / separacija kaolina

SSKJ²

kaolínast -a -o prid. (ȋ)
petr. ki vsebuje kaolin: kaolinasta mešanica; kaolinasta zemlja / kaolinasta posoda iz kaolina

SSKJ²

kaolinít -a m (ȋ)
min. rudnina aluminijev silikat s hidroksilno skupino in vodo: plavljeni, surovi kaolinit

SSKJ²

kaolínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kaolin: kaolinska keramika / kaolinska glina

SSKJ²

káos -a m (ȃ)
1. knjiž. velik nered, zmeda: v mestu je bil popoln kaos; najti izhod iz kaosa / gospodarski, idejni, politični kaos / kaos glasov
2. po nazoru starih Grkov neizmeren prazen prostor, iz katerega je nastal svet: kaos in kozmos

SSKJ²

kaótičen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. zelo neurejen, zmeden: kaotične razmere / kaotična doba / kaotično duševno stanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kaótičnost -i ž (ọ́)
knjiž. velika neurejenost, zmedenost: kaotičnost gospodarstva / kaotičnost svetovnega nazora

SSKJ²

káp1 -a m, mn. tudi kapôvi (ȃ)
1. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda: popraviti kap / s kapa je kapljalo / strešni kap
// nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s strehe, z drevesa: mlada stebla je uničil kap / kap bije zid
2. napušč, pristrešek: hiša ima širok kap / pod kapom so se sušile deske
● ekspr. pijanca so postavili pod kap s silo so ga spravili ven; ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo
♦ agr. gnojiti drevo pod kapom na koncu korenin

SSKJ²

káp2 -í ž (ȃ)
naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov zaradi krvavitve ali zamašitve žile: zdraviti se zaradi kapi / kap ga je zadela / umreti za kapjo
● ekspr. kap me bo (zadela) od presenečenja zelo sem presenečen
♦ med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; srčna kap; vročinska kap

SSKJ²

káp3 -í ž (ȃ)
kap1: popraviti kap / stala je pod kapjo in čakala, da bo nehalo deževati

SSKJ²

kápa -e ž (á)
1. pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: potegniti, potisniti si kapo čez ušesa; pokriti se s kapo; krznena, žametna kapa; kapa iz moherja / kuharja v visokih belih kapah / kopalna, plavalna kapa; škofovska kapa mitra; vojaška kapa; kapa s ščitkom / kot vzklik kapa kosmata, tega pa nisem vedel
● ekspr. hrib ima kapo oblak zakriva vrh hriba; pog., ekspr. ta ga ima pod kapo je vinjen
2. rabi se samostojno ali s prilastkom kapi podobna priprava ali del priprave: kapa električnega zvonca; kapa pri žganjarskem kotlu / sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las
♦ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; avt. razdelilna kapa

SSKJ²

kapacitéta -e ž (ẹ̑)
1. sposobnost vsebovati, sprejeti kaj vase, zlasti v večji količini, zmogljivost: imeti kapaciteto; majhna, velika kapaciteta; kapaciteta skladišča je tisoč kubičnih metrov / kapaciteta ceste, pristanišča; kapaciteta ladje nosilnost; pren. umska kapaciteta
// sposobnost obrata, tovarne, da naredi, proizvede določeno količino izdelkov: kuhinja je povečala svojo kapaciteto / premogovnik dela s polno kapaciteto
2. mn., publ., navadno s prilastkom vse razpoložljive naprave, sredstva, ki kot celota služijo za opravljanje kake dejavnosti: gostinske, industrijske, predelovalne kapacitete; izkoriščanje, rekonstrukcija obstoječih kapacitet / hotel je oddal vse proste kapacitete
3. ekspr. kdor zelo obvlada kako področje, zlasti znanstveno: on je velika kapaciteta; pri raziskavah sodelujejo same znane kapacitete; kapaciteta za biologijo
♦ elektr. kapaciteta akumulatorja sposobnost akumulatorja, izražena v množini elektrine, ki jo lahko odda; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; med. vitalna kapaciteta pljuč dihalna sposobnost pljuč, izražena v količini zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu

SSKJ²

kapacitíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kapacitivnost: kapacitivna upornost

SSKJ²

kapacitívnost -i ž (ȋ)
elektr. razmerje med množino elektrine in napetostjo na kondenzatorju: obratovalna kapacitivnost / enota kapacitivnosti

SSKJ²

kapálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kapanje: kapalno olje / kapalna cevka; kapalna steklenička
♦ strojn. kapalna mazalka mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah

SSKJ²

kapálka -e ž (ȃ)
cevka, navadno steklena, za odmerjanje tekočine po kapljah: dati si kapljice s kapalko / kapalka na steklenički / kapalka za oči

SSKJ²

kápanje -a s (ā)
glagolnik od kapati: poslušal je enakomerno kapanje s stropa / kapanje vode / priprava za kapanje

SSKJ²

kápar -ja m (ȃ)
majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove: na drevju se je pojavil kapar / ličinka kaparja / škropiti proti kaparju
♦ zool. ameriški kapar; češpljev, smrekov kapar

SSKJ²

kápast -a -o prid. (á)
podoben kapi: kapast pokrov; kapasta streha
♦ elektr. kapasti izolator izolator, ki se da sestavljati v izolatorsko verigo

SSKJ²

kápati -am in -ljem nedov. (ā ȃ)
1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kapa iz rane; brezoseb. iz pipe je začelo kapati / ekspr. solze mu kapajo po licih tečejo
// ekspr. padati sploh: zrele hruške kapajo na tla / cekini so kar kapali v mošnjo
2. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj: kapati limonin sok v omako
3. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: od vsepovsod kapajo ljudje; gostje so kapali v hišo

SSKJ²

kápavica -e ž (ā)
med. nalezljiva spolna bolezen z gnojnim izcedkom; gonoreja: dobiti, imeti kapavico

SSKJ²

kápavičen -čna -o prid. (ā)
nanašajoč se na kapavico; gonoroičen: kapavični izcedek / kapavični bolnik

SSKJ²

kapéla -e ž (ẹ̑)
1. rel. v steno poglobljen ali prizidan prostor z oltarjem v stranskem delu cerkve: maševati v kapeli; ljudje so stali tudi v kapelah
// manjša stavba s sveto podobo, kipom, namenjena navadno za bogoslužje: ob cesti stoji kapela / krstna kapela krstilnica / pokopališka kapela
2. glasb. manjši orkester, godba: kapela je zaigrala koračnico / vojaška kapela

SSKJ²

kapelét -a m (ẹ̑) nav. mn.
izdelek iz testa obročaste oblike z nadevom: sirovi kapeleti; kapeleti z zelenjavo, s pršutom

SSKJ²

kapélica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od kapela: stranska kapelica / romarska kapelica / na razpotju so sezidali kapelico

SSKJ²

kápelj -na [kapəlj] m (ā)
sladkovodna riba z zelo veliko in široko glavo: v potoku je bil kapelj skoraj pod vsakim kamnom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kapélnik -a m (ẹ̑)
kdor umetniško vodi, usmerja, zlasti vojaško godbo: na prireditvi sodeluje znani kapelnik / star. koncert pod vodstvom kapelnika dirigenta

SSKJ²

kápen -pna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kap1: kapna vrsta opeke
♦ grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov

SSKJ²

kápera -e ž (ȃ)
nav. mn., gastr. kapra: sesekljane kapere

SSKJ²

kapesánta -e ž (ȃ)
rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama: prodajati kapesante; izluščiti meso iz kapesant / gratinirane, pečene kapesante; kapesante in škampi na žaru

SSKJ²

kapétan -a m (ẹ̑)
1. čin v kopenski vojski ali v letalstvu, za stopnjo višji od poročnika, ali nosilec tega čina: četi poveljuje kapetan / napredovati v kapetana
♦ voj. kapetan fregate nekdaj čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina; kapetan korvete; kapetan bojne ladje čin, za stopnjo višji od kapetana fregate, ali nosilec tega čina; kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina
2. šport. vodja tekmovalnega moštva: kapetan reprezentance / zvezni kapetan

SSKJ²

kapetánica -e ž (ȃ)
star. kapetanova žena: gospa kapetanica

SSKJ²

kapetaníja -e ž (ȋ)
navt. kapitanija: luška, pristaniška kapitanija

SSKJ²

kapétanka -e ž (ẹ̑)
šport. vodja tekmovalnega moštva: kapetanka ženske reprezentance / dolgoletna kapetanka; nekdanja kapetanka

SSKJ²

kapétanski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kapetane: kapetanske oznake / kapetanska uniforma

SSKJ²

kápica -e ž (á)
1. manjšalnica od kapa: pokriti se s kapico; volnena kapica; kapica s cofom
● nar. farške kapice trdoleska
2. rabi se samostojno ali s prilastkom majhni kapi podoben del česa: lakaste kapice na čevljih / steklenica se zapira z gumijasto kapico / vžigalna kapica posodica z razstrelivom, s katerim se povzroči eksplozija glavnega razstreliva
♦ bot. koreninska kapica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; geom. krogelna kapica z ravnino oddeljeni del krogle, manjši od polkrogle; zool. kapica del želodca prežvekovalcev, v katerem se hrana sprijema v kepe

SSKJ²

kápič -a m (ȃ)
kapelj

SSKJ²

kápičar -ja m (ā)
bot., v zvezi lasasti kapičar mah, ki ima na vrhnjem delu pokrivalu podobno, spodaj nacefrano tvorbo, Polytrichum:

SSKJ²

kápičast -a -o prid. (á)
podoben kapici: pokrovček kapičaste oblike
♦ strojn. kapičasta matica matica, ki je na eni strani zaprta

SSKJ²

kapilára -e ž (ȃ)
1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar
2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari

SSKJ²

kapiláren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kapilaro: kapilarni in limfni obtok / kapilarna krvavitev / kapilarna cevka

SSKJ²

kapilárka -e ž (ȃ)
fiz., med. kapilara

SSKJ²

kapilárnost -i ž (ȃ)
fiz. pojav, pri katerem se tekočina v kapilari dvigne ali zniža glede na zunanjo gladino: proučevati kapilarnost / sila kapilarnosti

SSKJ²

kapírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nižje pog. razumeti, dojeti: trikrat sem mu povedal, pa še ni kapiral

SSKJ²

kapitál -a m (ȃ)
1. denar, proizvajalna sredstva, finančne naložbe, ki prinašajo dohodek: kapital se obrestuje / nalagati, vlagati kapital v industrijo; tvegani kapital oblika lastniškega kapitala, ki ga lastniki želijo vložiti v najobetavnejša nova podjetja z vidika rasti in donosnosti / denarni kapital / državni, privatni kapital; ustanovitveni kapital kapital v obliki denarnih in stvarnih vložkov, ki je potreben za ustanovitev podjetja; kapital delniške družbe
♦ ekon. kapital vrednost, ki služi za prilaščanje presežne vrednosti z izkoriščanjem mezdnega dela; cirkulirajoči kapital; industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital; izvoz kapitala; uvoz kapitala; fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke
2. nav. ekspr. denar, materialne dobrine sploh: potrošil je že precej kapitala; vse življenje si je kopičil kapital / v posestvu ima precejšen kapital
// s prilastkom vrednost, vrednota: duhovni, moralni kapital naroda / reke so naš naravni kapital
// navadno v povedni rabi izraža veliko količino: ta denar je zanj že kapital / takšno imetje je pravi kapital
3. publ. lastniki kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči: domači in tuji kapital; v ozadju volilne kampanje stoji veleindustrijski kapital

SSKJ²

kapitálček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od kapital 2: pridobil si je precejšen kapitalček / politični kapitalček

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kapitálen1 -lna -o prid. (ȃ)
1. ekon. ki predstavlja osnovo za razvoj gospodarstva: graditi kapitalne objekte / kapitalna graditev / kapitalna investicija investicija v stroje, naprave za proizvodnjo; kapitalna oprema stroji, naprave za proizvodnjo
// publ. osnoven, temeljen: odnose med državama zastrupljajo kapitalna vprašanja
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: družil se je s kapitalnimi izgubljenci; je kapitalna avša / napraviti kapitalno napako veliko, hudo
3. lov. ki ima glede na okolje nadpovprečno razvito rogovje, kožuh, čekane: kapitalni jelen, medved, merjasec / kapitalna trofeja
♦ obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; pravn. kapitalna kazen smrtna kazen; kapitalno hudodelstvo hudodelstvo, za katerega je predvidena smrtna kazen

kapitálno

prisl.:

kapitalno ga polomiti

♦

ekon. kapitalno intenzivne panoge panoge, pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala

SSKJ²

kapitálen2 -lna -o (ȃ)
pridevnik od kapital: kapitalne transakcije

SSKJ²

kapitalíst -a m (ȋ)
pripadnik družbenega razreda, ki je lastnik proizvajalnih sredstev: vpliv kapitalistov na politiko; kapitalisti in delavci
● slabš. to ti je pravi kapitalist kdor ima česa več, veliko
♦ ekon. denarni kapitalist ki posoja denar na obresti; industrijski kapitalist ki se ukvarja z industrijsko proizvodnjo

SSKJ²

kapitalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kapitaliste ali kapitalizem: kapitalistična miselnost, morala / odprava kapitalističnih odnosov; kapitalistično izkoriščanje / kapitalistični sistem kapitalizem; kapitalistična družbena ureditev / kapitalistični razred kapitalisti; kapitalistična družba razredna družba, v kateri je delavski razred v mezdnem odnosu z lastniki proizvajalnih sredstev; kapitalistična država; kapitalistična ekonomika; kapitalistična industrija industrija, ki temelji na privatni lastnini proizvajalnih sredstev; kapitalistična proizvodnja; kapitalistično gospodarstvo
♦ soc. kapitalistični lastnik individualni ali kolektivni lastnik kapitala; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina

SSKJ²

kapitalístka -e ž (ȋ)
pripadnica družbenega razreda, ki je lastnica proizvajalnih sredstev: zgodba o podjetni kapitalistki
● slabš. novodobna kapitalistka ženska, ki ima česa več, veliko

SSKJ²

kapitalizácija -e ž (á)
1. nav. ekspr. sprememba v kapitalista, v kapitaliste: kapitalizacija privatnih proizvajalcev / kapitalizacija Amerike nastanek kapitalizma v Ameriki
2. ekon. izračunanje vrednosti kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizacija dobička
♦ fin. kapitalizacija obresti pripis h glavnici

SSKJ²

kapitalízem -zma m (ī)
gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v privatni lasti: kapitalizem nastaja, se spreminja; značilnosti kapitalizma; prehod iz socializma v kapitalizem
♦ polit. državni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, na kateri država posega v gospodarsko dogajanje; klasični, liberalni ali predmonopolni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca; monopolni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma z združevanjem individualnega kapitala v monopole

SSKJ²

kapitalizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kapitalizirati: kapitaliziranje Evrope

SSKJ²

kapitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. nav. ekspr. napraviti kaj kapitalistično: kapitalizirati obrt / nove razmere so ta družbeni razred kapitalizirale
2. ekon. spremeniti v kapital: kapitalizirati prihranke; pren., ekspr. kapitalizirati znanost
// izračunati vrednost kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizirati dohodek; kapitalizirati zemljiško rento
♦ fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici

kapitalizíran

-a -o:

kapitalizirani kmetje

SSKJ²

kapitálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kapital 1: začetek kapitalske koncentracije / kapitalska družba družba s kapitalom več lastnikov, ki se ukvarja s proizvodnjo, trgovino ali s finančnimi posli

SSKJ²

kapitán -a m (ȃ)
1. poveljnik ladje: kapitan je bil star pomorščak; kapitan čezoceanske, trgovske ladje
♦ aer. kapitan poveljnik letala v civilnem letalstvu; navt. luški kapitan; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina
2. star. stotnik, kapetan: konjeniški kapitan

SSKJ²

kapitanát -a m (ȃ)
star. kapitanija: pristaniški kapitanat

SSKJ²

kapitaníja -e ž (ȋ)
navt., navadno v zvezi luška kapitanija urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi registre ladij: predstojnik luške kapitanije
// poslopje tega urada: ladja je zasidrana pred kapitanijo

SSKJ²

kapitániti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. biti kapitan: dolga leta je kapitanil

SSKJ²

kapitánka -e ž (ȃ)
1. poveljnica ladje: postati kapitanka; kapitanka dolge plovbe
2. star. kapitanova žena: kapitanka in dacarka

SSKJ²

kapitánov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kapitane: kapitanova kabina / kapitanov pomočnik

SSKJ²

kapitánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kapitane: kapitanska služba / kapitanski našitki
♦ navt. kapitanski most poveljniški most

SSKJ²

kapítel1 -tla m (í)
star. poglavje: dvanajsti kapitel povesti / to je pa poseben kapitel

SSKJ²

kapitél2 -a m (ẹ̑)
um. zgornji zaključni del stebra: figuralno okrašeni kapiteli / jedro kapitela / brstni kapitel; jonski kapitel z volutami na oglih; korintski kapitel z volutami na oglih in akantovimi listi

SSKJ²

kapítelj -tlja m (í)
rel., v zvezah: (kolegiatni) kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kapíteljski -a -o [kapitəljski] prid. (í)
nanašajoč se na kapitelj: kapiteljski arhiv / kapiteljska cerkev h kolegiatnemu kapitlju spadajoča cerkev

SSKJ²

kapitélka -e ž (ẹ̑)
tisk. velika črka v velikosti male: prva beseda kitice je postavljena s kapitelkami

SSKJ²

kapitulácija -e ž (á)
dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem
// ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije
♦ pravn. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države

SSKJ²

kapitulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kapitulacijo: kapitulacijski pogoji / kapitulacijska pogajanja

SSKJ²

kapitulánt in kapitulànt -ánta m (ā á; ȁ á)
slabš. kdor (rad) kapitulira: boriti se proti kapitulantom; kapitulanti in izdajalci / že po naravi je slabič in kapitulant

SSKJ²

kapitulántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na kapitulante ali kapitulantstvo: med vojaki se je širilo kapitulantsko razpoloženje / kapitulantska politika

SSKJ²

kapitulántstvo -a s (ā)
slabš. lastnosti ali ravnanje kapitulantov: novi nacionalizmi v strpnosti vidijo kapitulantstvo / pojav defetizma in kapitulantstva

SSKJ²

kapitulár1 -ja m (á)
rel. član (stolnega) kapitlja:

SSKJ²

kapitulár2 -ja tudi kapitulárij -a m (á)
zgod. predpis frankovskega kralja: kapitularji Karla Velikega

SSKJ²

kapitulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim nasprotnikom / trdnjava je kapitulirala
// ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / samoupravljalci so kapitulirali pred kapitalizmom / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam

SSKJ²

kaplán -a m (ȃ)
duhovnik, ki pomaga župniku ali župnemu upravitelju: kaplan in župnik / biti nameščen za kaplana
♦ rel. stolni kaplan

SSKJ²

kaplánček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od kaplan: mladi kaplančki

SSKJ²

kaplaníja -e ž (ȋ)
hiša, namenjena za prebivanje kaplana: zbrali so se v kaplaniji; popravilo župnišča in kaplanije
♦ zgod. teritorialna enota Katoliške cerkve, ki ima kaplana z dohodki zlasti iz nepremičnin

SSKJ²

Káplanov -a -o prid. (ȃ)
strojn., v zvezi Kaplanova turbina in kaplanova turbina vodna turbina za majhne padce in velike količine vode:

SSKJ²

kaplanovánje -a s (ȃ)
glagolnik od kaplanovati: dolgoletno kaplanovanje

SSKJ²

kaplanováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti kaplan, delovati kot kaplan: kaplanoval je v različnih krajih

SSKJ²

kaplánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kaplane: opravljanje kaplanskih poslov / kaplanski izpit

SSKJ²

káplar -ja m (ȃ)
v stari Jugoslaviji čin komandirja desetine ali nosilec tega čina, desetnik: kaplarji in naredniki

SSKJ²

káplarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kaplarje: kaplarski čin / ekspr. surove kaplarske metode

SSKJ²

káplja -e ž (á)
1. tekočina v obliki kroglice: kaplja kane, pade; debele, drobne, težke, velike kaplje; kaplja olja; podobna sta si kot kaplja kaplji / deževne kaplje; potne kaplje; rosne, vodne kaplje / voda se nabira kaplja za kapljo; ekspr. ljudje so prihajali po kapljah v presledkih drug za drugim; vlaga sili iz zidu v kapljah; ekspr. popiti do zadnje kaplje vse
// madež, lisa, ki ga povzroči takšna tekočina: na cesti so se poznale velike kaplje / strjena kaplja krvi / obrisati kaplje z okna
● pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten
2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: privoščiti si vsaj kapljo vina; zadnja kaplja krvi ji je izginila z obraza / boriti, braniti se do zadnje kaplje krvi dokler bo še kdo živ; pri izviru ni bilo niti kaplje vode prav nič; pren., knjiž. rad bi zaužil vsaj kapljo sreče
3. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino; kapljica: v tej gostilni imajo dobro kapljo / vinska kaplja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kápljast -a -o prid. (á)
ekspr. po obliki podoben kaplji: kapljast trup vaze

SSKJ²

kapljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kaplja iz rane; brezoseb. iz pipe kaplja / znoj ji je kapljal s čela; pren., pesn. sončni žarki so kapljali skozi veje
2. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti / kapljati drug za drugim, eden po eden; pren. novice so le počasi kapljale
3. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj; kapati: kapljati zdravilo na žličko
● ekspr. v žep mu je začel kapljati denar začel je dobivati, služiti denar

SSKJ²

kápljema prisl. (ā)
knjiž. v kapljah, po kapljah: kapljema mu teče po čelu / begunci se vračajo kapljema

SSKJ²

kapljevína -e ž (í)
knjiž. kar se nakaplja: v posodi se zbira kapljevina
♦ fiz. snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino

SSKJ²

kápljica -e ž (á)
1. manjšalnica od kaplja 1, 2:
a) kapljice padajo / deževne, vodne, znojne kapljice / razpršiti tekočino v drobne kapljice / jemati zdravilo po kapljicah; sprememba je nastajala počasi, kakor po kapljicah / grenka kapljica spoznanja
b) po kosilu spije samo kapljico vina / ko bi imel vsaj kapljico poguma
2. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino: točijo dolenjsko kapljico; pristna, žlahtna kapljica / vinska kapljica
3. mn. tekoče zdravilo, katerega količina se za uporabo odmerja s številom kapljic: zdravnik predpiše kapljice; dajati si kapljice v uho / jemati kapljice uživati jih / kapljice za oči / baldrijanove kapljice

SSKJ²

kápljičast -a -o prid. (á)
ekspr. po obliki podoben kaplji, kapljici: kapljičast ornament

SSKJ²

kápljičen -čna -o prid. (á)
med., navadno v zvezi kapljična infekcija infekcija, ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju:

SSKJ²

kapljív -a -o prid.(ī í)
ki (rad) kaplja: kapljiva tekočina / težko kapljivo olje

kapljívo

prisl.:

kapljivo tekoč

SSKJ²

kápna -e ž (ā)
pog. prevleka za (prešito) odejo: kapna z rombastim izrezom

SSKJ²

kapníca -e ž (í)
voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico
// star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice
♦ geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s stropa kraških jam

SSKJ²

kápnik1 -a m (ȃ)
podolgovata tvorba v kraških jamah, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: nad vhodom v jamo visi nekaj kapnikov; jama s kapniki / stoječi, viseči kapnik

SSKJ²

kapník2 in kápnik -a m (í; ȃ)
gozd. drevo, ki je zaradi sosednjih višjih dreves zaostalo v rasti:

SSKJ²

kápniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kápnik: kapniške tvorbe / kapniški steber steber, ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik

SSKJ²

kápniti -em dov. (á ȃ)
nav. 3. os. pasti v obliki kaplje; kaniti1: mleko, voda kapne; brezoseb. z veje je kapnilo
// preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kapniti kaj na rano
● pog. tu in tam mu kaj kapne (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja

SSKJ²

kápo -a stil. -ta m (ȃ)
med drugo svetovno vojno jetnik v koncentracijskem taborišču, ki opravlja pazniška dela: biti kapo; kapo barake, celice / jetniški kapo

SSKJ²

kápok -a m (ȃ)
tekst. svilnato vlakno iz plodov nekaterih tropskih dreves: polniti rešilne pasove s kapokom; bombaž in kapok

SSKJ²

kaporál -a m (ȃ)
star. korporal, desetnik: ves čas je bil kaporal

SSKJ²

kápovski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri jetniških paznikih v koncentracijskem taborišču: kapovska čepica / kapovska zarota

SSKJ²

kápra -e ž (ȃ)
nav. mn., gastr. popek kaprovca, ki se uporablja kot začimba: vložiti kapre v kis; sesekljane kapre / omaka iz kaper

SSKJ²

kápri tudi capri -- [kápri] v prid. rabi (ȃ)
ki sega do tri četrt navadne dolžine hlačnic: nosil je rdečo majico in bele kapri hlače; kapri pižama

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kapríca -e ž (ȋ)
nav. ekspr. kar kaže, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: nenaden odhod ni bil njihova kaprica; ustreči vsem kapricam gostov; boriti se proti otrokovim kapricam / ta ženska ima, pog. zganja kaprice
// kar kaže, izraža pretirano težnjo po posebnem, nenavadnem: te figure se sprva zdijo le kaprice, vendar sloni zgradba skladbe na njih / posnemati tuje modne kaprice
● ekspr. njegova revolucionarnost je samo kaprica je nepristna, neiskrena; ekspr. napraviti kaj iz kaprice iz kljubovalnosti, trme

SSKJ²

kaprícast -a -o prid. (ȋ)
nav. ekspr. ki ima pretirane, samovoljne zahteve, želje: kapricasta ženska / kapricasta navada navada, ki kaže, izraža pretiravanje, samovoljnost

SSKJ²

kapriciózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. kapricast, muhast: kapriciozni otroci; kapriciozna dama / kapriciozen obraz

SSKJ²

kapricióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost muhastega človeka; muhavost: kapricioznost mestnih žensk; kapricioznost in razdražljivost / to dejanje je izraz njene kapricioznosti / ustregel je vsem kapricioznostim kapricam
// nenavadnost, presenetljivost: kapricioznost sloga

SSKJ²

kapricírati se -am se nedov. (ȋ)
nav. ekspr. kazati, izražati pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: glede hrane se ne kapricira; noče ji več šivati, ker se preveč kapricira
● ekspr. kapricira se ravno na tako barvo jo hoče, zahteva

SSKJ²

kaprióla -e ž (ọ̑)
knjiž. kozolec, poskok: delati kapriole

SSKJ²

káprn -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kapro: kaprni okus / kaprna omaka

SSKJ²

kapról -a m (ọ̑)
star. korporal, desetnik: ves čas je bil kaprol

SSKJ²

kaprólski -a -o prid. (ọ̑)
star. korporalski, desetniški: kaprolski čin

SSKJ²

káprovec -vca m (ȃ)
bot., navadno v zvezi navadni kaprovec trnat grm z okroglimi listi in belkastimi cveti, Capparis rupestris: kaprovci in oleandri

SSKJ²

kápselj -na [kapsəlj] m (á)
nižje pog. vžigalna kapica: udariti po kapseljnu
// naboj za (otroške) pištole: kapselj poči / pištolica na kapseljne

SSKJ²

kápsula -e ž (ȃ)
1. zdravilo v želatinastem ali škrobnem ovoju: pogoltniti kapsulo; kapsule in tablete / prodajati zdravilo v obliki kapsul / ricinusovo olje v kapsulah
2. teh. del vesoljske ladje brez osnovnih potisnih raket: kapsula z dvema članoma posadke / kapsula vesoljske ladje / kapsula pristane na luni lunarni modul
3. anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ; ovojnica: ledvična, sklepna kapsula
♦ biol. bakterijska kapsula trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije, bakterijska ovojnica

SSKJ²

kaptáža -e ž (ȃ)
grad. umetna zajezitev izvira zaradi izkoriščanja; zajetje: kaptaža zemeljskega plina; konstrukcija za kaptažo / kaptaža vrelcev mineralne vode

SSKJ²

kapúca -e ž (ȗ)
koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu: potegniti si kapuco čez glavo, na glavo; dežni plašč s kapuco

SSKJ²

kapúcast -a -o prid. (ȗ)
ekspr. podoben kapuci: kapucasti vrhovi
♦ anat. kapucasta mišica mišica, ki povezuje vrat in hrbet

SSKJ²

kapucín -a m (ȋ)
1. član strožjega reda frančiškanov: bratje, patri kapucini; pridigarji kapucini; maša pri kapucinih; kapucini in minoriti / škofjeloški kapucini / red kapucinov
2. pog. pijača iz kave in spenjenega mleka; kapučino: piti kapucin / naročiti dva kapucina

SSKJ²

kapucináda -e ž (ȃ)
zastar. moralistični sestavek, govor, pridiga: ni mogel poslušati njegove kapucinade / zaiti v kapucinado pridiganje, moraliziranje

SSKJ²

kapucínar -ja m (ȋ)
ekspr. kapucin: srečati kapucinarja / pog. naročiti kapucinar
♦ igr. otroška igra, pri kateri igralec sprašuje druge, kdo ima izgubljeno kapo gospoda kapucinarja

SSKJ²

kapucínček -čka m (ȋ)
kapucinka: petunije in kapucinčki

SSKJ²

kapucínec -nca m (ȋ)
1. kapucinka: cvetoči kapucinci
2. star. kapucin: škofjeloški kapucinci

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kapucínka -e ž (ȋ)
okrasna rastlina s poleglim ali vzpenjajočim se steblom in navadno z rumenimi ali oranžnimi cveti: posaditi kapucinke; močno dišeče kapucinke
♦ zool. kapucinke opice, ki imajo oprijemalni rep in roke brez palca, Cebidae

SSKJ²

kapucínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kapucine: kapucinski samostan / kapucinski red

SSKJ²

kapučíno tudi kapučín -a m (ȋ)
pijača iz kave in spenjenega mleka: naročiti, srkati jutranji kapučino; klepet ob kapučinu; skodelica za kapučino

SSKJ²

kápus -a m (ȃ)
1. zelje: gojiti kapus
2. bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea: veliki modrikasti listi kapusa / divji kapus
♦ vrtn. brstnati kapus brstični ohrovt; kodrasti kapus listnati ohrovt

SSKJ²

kápusen -sna -o prid. (ȃ)
zool., navadno v zvezi kapusna muha muhi podobna žuželka, ki uničuje zlasti kapusnice, Chortophila brassicae:

SSKJ²

kápusnica -e ž (ȃ)
agr. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali omesenelega socvetja, stebla: saditi kapusnice; pomen kapusnic za zimsko prehrano; zelje, cvetača in druge kapusnice

SSKJ²

kápusov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kapus: kapusovi listi
♦ zool. kapusov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste kapusnic, Pieris brassicae; kapusov goseničar žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice kapusovega belina, Apanteles glomeratus

SSKJ²

kapút -- prid. (ȗ) nižje pog., v povedni rabi
1. mrtev, ubit: če ne bežite, boste kaput
2. uničen, razbit: avto je kaput

SSKJ²

kàr1 čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [čemər, čimər] (ȁ ẹ̑)
1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo; nekaj je na njem, kar odbija; to je najpametnejše, česar si se mogel domisliti; naredi, kar hočeš; mnogo je takega, kar moramo odklanjati; to je edino, s čimer se ne strinjam / elipt. stori, kar veš, da moraš / prejel sem Vaše pismo, za kar se zahvaljujem; neprav. v knjigi ni nič takega, kar bi ne znal česar
● ekspr. kar je, (to) je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. bo, kar bo izraža vdanost v usodo; ekspr. vse, kar je prav vsako ravnanje, dejanje je sprejemljivo, dopustno, če ne preseže določene meje; ekspr. vem, kar vem izraža ugovor proti nasprotnikovi neutemeljeni trditvi
2. za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka: še kava je bila na mizi, kar je bilo takrat redkost; publ. tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel (in) s tem
3. s členkom izraža poljubnost stvari, pojava: zadovoljen bo s čimer (že) bodi; ekspr. poročen je s tisto igralko, ali kar že je; prim. karkoli, karsibodi

SSKJ²

kàr2 prisl. (ȁ) nav. ekspr.
1. poudarja intenzivnost dejanja: kar čakajo, da planejo po njem; kar sijal je od ponosa
// izraža močno zanikanje: tega kar verjeti ne morem; tako je divji, da si ga kar pogledati ne upam / profesor dijaka kar ne more prehvaliti
2. krepi pomen prislovnega izraza: mnenje je spremenil kar čez noč; smeti mečejo kar skozi okno; kar naenkrat je stal pred menoj; kar nič se ni obotavljal / spi kar oblečen; čakati je moral kar pet ur; kar vsega mu pa tudi ne smeš verjeti
3. s presežnikom izraža najvišjo mogočo mero: prizadevanje za kar najhitrejši podpis pogodbe / glej, da boš kar najbolje opravil; v tipkopisu naj bo kar najmanj napak
4. izraža rahlo omejitev: dekle je kar prikupno; to bo kar držalo / čevlji so še kar dobri; kako pa kaj oče? Še kar
5. izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja: zakaj si kar obmolknil; kar vstal je in šel / v vezniški rabi: nisem še dolgo hodil, kar mi pripelje voz nasproti; komaj je to rekel, kar se zabliska
// v členkovni zvezi kar tako izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: kar tako so ga vrgli iz službe / pog. to sem rekel kar tako
6. izraža spodbudo, poziv: kar brez skrbi bodi; kar vstopite; ali bi kar začeli / elipt.: kar na dan z besedo; kar naprej, prosim; pravi, da bo tožil. Kar (naj)
● ekspr. kar misli si, da te bom zastonj redil izraža močno zavrnitev; ekspr. kar po njem udari, napadi ga; pog., ekspr. to ni kar tak metulj, to je admiral ni navaden metulj; kar tako pog., ekspr. mož ni kar tako je pomembna oseba; pog., ekspr. ne maram denarja, dam ti kar tako zastonj; pog., ekspr. to ne bo šlo kar tako brez ovir; brez posledic, truda; pog., ekspr. živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; prim. karseda

SSKJ²

kàr3 vez. (ȁ)
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku; kolikor: les, kar ga je treba, dobiš v zadrugi
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je falot, kar ga je; kosci so hiteli, kar se je dalo; beži, kar ga nesejo noge / izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice: naj stane kar hoče; odgovoril je kar se da prijazno karseda / to je najbolj usodna odločitev, kar jih pozna naša zgodovina
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje meje v preteklosti, od katere poteka dejanje nadrednega stavka; odkar: ni še deset minut, kar je šel tod mimo; kar je oženjen, ne zahaja več v gostilno; ta lipa stoji, kar vaščani pomnijo

SSKJ²

karabín -a m (ȋ)
podolgovata kovinska priprava z vzmetnim jezičkom za pripenjanje; vponka: pas s karabinom

SSKJ²

karabínar -ja m (ȋ)
pog. vponka, karabin: pripeti jermen k pasji ovratnici s karabinarjem / vrvi, klini in karabinarji

SSKJ²

karabinjêr -ja m (ȇ)
v italijanskem okolju policist, policaj: pokazati karabinjerju potni list; italijanski vojaki in karabinjerji
♦ voj. karabinjer nekdaj vojak konjenik, oborožen s karabinko

SSKJ²

karabinjêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na karabinjerje: karabinjerski oficir / karabinjerska postaja

SSKJ²

karabínka -e ž (ȋ)
manjša puška, navadno repetirka: nositi karabinko čez ramo / ameriška, italijanska karabinka

SSKJ²

karáfa -e ž (ȃ)
knjiž. steklena posoda, podobna vrču, navadno brušena: natočiti vodo iz karafe / karafa iz kristalnega stekla

SSKJ²

karafína -e ž (ȋ)
knjiž. majhna karafa, navadno s steklenim zamaškom: karafine in vrčki / karafina za kis in olje

SSKJ²

karáka -e ž (ȃ)
navt., nekdaj velika tovorna jadrnica s tremi jambori in visokim sprednjim ter zadnjim delom: dubrovniške karake

SSKJ²

karakál -a m (ȃ)
zool. ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije; puščavski ris2:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

karákter -ja m (á)
1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; značaj: skušal je spoznati njegov karakter / vplivati na oblikovanje karakterja / po karakterju se zelo razlikujeva / glavne značilnosti njegovega karakterja / z oslabljenim pomenom imeti omahljiv, trden karakter; pren. karakter slovenskega naroda
2. nav. ekspr. oseba kot nosilec
a) s prilastkom določenih lastnosti: razdvojen karakter se ne more nikjer ustaliti; tako slabega karakterja še nisem srečal / publ. taka glasba ne ustreza evropskemu karakterju
b) pozitivnih lastnosti: potrebujejo predvsem karakterje; v tej družbi je malo karakterjev / drži besedo, je karakter
● pog. igrati karakterje karakterne vloge
// v povedni rabi izraža značajnost, vztrajnost: ta človek je brez karakterja / ona ima karakter
3. publ., s širokim pomenskim obsegom kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste, narava: določiti karakter reke; spremeniti karakter pesmi / z oslabljenim pomenom gibanje ima napreden karakter / opisati karakter dela v posameznih poklicih / ti ukrepi morajo imeti karakter prisilnih ukrepov

SSKJ²

karaktêren -rna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na karakter; značajski: karakterne lastnosti, napake, spremembe / Hamlet je ena najboljših karakternih figur
// ekspr. značajen, vztrajen: ta človek je zelo karakteren
♦ gled. karakterni igralec igralec, ki igra karakterne vloge; karakterna komika komika, ki jo povzročajo posebnosti značajev oseb; karakterna vloga vloga, ki predstavlja osebo z izrazitim, zapletenim značajem; kor. karakterni ples umetniško obdelan (ljudski) ples za gledališke predstave; karakterna plesalka plesalka, ki (dobro) pleše karakterne plese; lit. karakterna drama drama, v kateri povzročajo zaplete izraziti, zapleteni značaji oseb; karakterna komedija komedija, v kateri povzročajo zaplete in razplete posebnosti značajev oseb

SSKJ²

karakterístičen -čna -o prid., karakterístičnejši (í)
ki osebo, stvar, pojav pomembno opredeljuje, določa; značilen, tipičen: ugotoviti karakteristične znake bolezni / karakteristične lastnosti pisatelja / za to fazo kapitalizma je karakteristično vmešavanje države v gospodarstvo
♦ ptt karakteristična številka številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem, značilna številka
// nenavaden, poseben, svojevrsten: obraz s karakterističnim nosom / karakteristična pisava

karakterístično

prisl.:

karakteristično izgovarjati

/ v povedni rabi zanj je karakteristično, da se hitro razjezi

SSKJ²

karakterístičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost karakterističnega: karakterističnost njegovih potez / karakterističnost razmer / navesti, poudariti karakterističnosti

SSKJ²

karakterístika -e ž (í)
1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči
a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist
b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije
// publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa
2. dokument, pisna izjava o delu, družbeni dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / pog. imeti dobro karakteristiko
3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami
4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti
♦ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma

SSKJ²

karakterístikon -a m (ī)
knjiž. značilnost, posebnost: ugotoviti karakteristikon pisca

SSKJ²

karakterizácija -e ž (á)
glagolnik od karakterizirati: karakterizacija stanja v delovni organizaciji; karakterizacija in ovrednotenje pisatelja / neuspela, ostra karakterizacija oseb / pretirana karakterizacija igralcev z maskiranjem

SSKJ²

karakterizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od karakterizirati 1: karakteriziranje oseb

SSKJ²

karakterizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. navajati karakteristične lastnosti, značilnosti; označevati, opredeljevati: karakterizirati dobo, pisatelja; dobro karakterizirati značaje; kratko karakterizirati razmere / karakterizirati z nekaj besedami / karakteriziral ga je kot fanatika
// dajati osebam izrazite lastnosti, zlasti značajske: ne zna karakterizirati svojih junakov
2. publ. biti značilen, prevladujoč: karakterizira jih medlost in neodločnost; strank ne karakterizirajo njihovi programi

SSKJ²

karakterologíja -e ž (ȋ)
1. proučevanje značajev (ljudi): karakterologija in tipologija
2. knjiž. značajske lastnosti, značaj: prispevki o karakterologiji Štajercev

SSKJ²

karakterolóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na karakterologijo: sodobne karakterološke šole / karakterološka kritika
2. publ. značajski, karakteren: karakterološka prepričljivost glavnih oseb / karakterološke značilnosti

SSKJ²

karakúl -- v prid. rabi (ȗ)
v zvezah: agr. karakul ovca ovca z rahlo kodrasto, navadno črno dlako, po izvoru iz osrednje Azije; usnj. karakul krzno dragoceno krzno karakul ovce

SSKJ²

karamázovščina -e ž (ȃ)
ekspr. miselnost, lastnosti, kakršne so značilne za roman Dostojevskega Bratje Karamazovi: karamazovščina in oblomovščina

SSKJ²

karamból -a m (ọ̑)
nav. ekspr. udarec vozečega vozila, navadno ob drugo vozeče vozilo; trčenje, trk1: poškodovati se pri karambolu; karambol osebnega avtomobila in tovornjaka / s tem avtomobilom je imel že večkrat karambol / povzročiti karambol / razmere na cesti ob karambolu
// pog. spor, prepir: prišlo je do karambola med delavci in vodstvom

SSKJ²

karámbola -e ž (ȃ)
rumeni tropski sad zvezdaste oblike: narezati karambolo na kolobarje; rezine karambole; kivi, banana in karambola

SSKJ²

karambolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ekspr. udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo; zaleteti se, trčiti: na poti sta ubežnika karambolirala in se vrnila z avtobusom / lani je vsak tretji avtobus karamboliral
// preh. poškodovati z udarcem, trčenjem: karambolirati avto

karambolíran

-a -o:

karambolirani avtomobili

SSKJ²

karamél -a m (ẹ̑)
gastr. rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; praženi sladkor, žgani sladkor: raztopiti karamel; obarvati, prevleči s karamelom

SSKJ²

karaméla -e ž (ẹ̑)
mehek bonbon iz žganega sladkorja in dodatkov: kupiti karamele; odviti karamelo; lešnikove karamele / prsne karamele trdi bonboni iz žganega sladkorja z dodatkom eteričnih olj

SSKJ²

karamélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na karamel: karamelna glazura / karamelni bonboni / ekspr. karamelna barva sten

SSKJ²

karamelizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
spreminjati v karamel: karamelizirati sladkor / snov (se) karamelizira

karamelizíran

-a -o:

karamelizirani sladkor

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

káranje -a s (ā)
glagolnik od karati: naveličati se karanja

SSKJ²

karantánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Karantance ali Karantanijo: karantanski knez / karantanski Slovenci

SSKJ²

karanténa -e ž (ẹ̑)
osamitev zaradi suma okuženosti: prestati karanteno; zahtevati pri določenih boleznih karanteno; večdnevna karantena; predpisi o karanteni / biti v karanteni; pren., publ. idejna karantena
♦ agr. karantena ukrep za preprečitev prenašanja bolezni ali plevela z okuženim semenom; navt. ladja je v karanteni ostati mora na sidrišču ali ob pomolu, ne da bi se blago in ljudje izkrcali
// prostor, stavba za tako osamitev: priti v karanteno; zidovje karantene

SSKJ²

karantenírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pog. dati v karanteno: karantenirati živali

SSKJ²

karanténski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na karanteno: karantenski predpisi; karantenski ukrep / karantenski čas predpisano trajanje karantene za določeno bolezen, ki ustreza navadno njeni najdaljši inkubacijski dobi; karantenska bolezen bolezen, za katero je pri sumu okuženosti predpisana karantena; karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene

SSKJ²

karaóke -ók ž mn. (ọ̑)
način zabave, pri katerem posamezniki pojejo znane pesmi na zvočno matrico, besedilo pesmi pa se jim izpisuje na ekranu: tekmovanje v karaokah; naprava, oprema za karaoke / peti na karaokah; bar s karaokami / peti karaoke

SSKJ²

karárski -a -o prid. (ȃ)
v zvezi kararski marmor marmor iz okolice italijanskega mesta Carrara: kip iz kararskega marmorja

SSKJ²

káras -a m (ȃ)
zool. manjša, krapu podobna sladkovodna riba; koreselj: karasi z izrazitimi luskami

SSKJ²

karát -a m (ȃ) obrt.
1. utežna mera za drage kamne, 0,2 g: najdeni diamant je tehtal dvaindvajset karatov / cena za karat smaragda
2. enota za merjenje čistote žlahtnih kovin: čisto zlato ima štiriindvajset karatov

SSKJ²

karaté -êja tudi karáte -ja m (ẹ̑ ȇ; ȃ)
šport, pri katerem tekmovalca napadata drug drugega z nakazanimi udarci, sunki rok in nog: judo in karate / državno prvenstvo v karateju; v prid. rabi: karate udarec

SSKJ²

karateíst -a m (ȋ)
športnik, ki se ukvarja s karatejem: karateisti in judoisti

SSKJ²

karateístka -e ž (ȋ)
športnica, ki se ukvarja s karatejem: najboljša športnica minulega leta je mlada karateistka; navdušena, odlična, uspešna karateistka; karateisti in karateistke

SSKJ²

karáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karat: okraski iz 18-karatnega zlata / karatna mera priprava za približno ugotavljanje karatov pri briljantih; karatna tehtnica tehtnica, ki kaže težo dragega kamna v karatih

SSKJ²

kárati -am nedov. (ā)
knjiž. opominjati, oštevati: večkrat kara otroke; karal ga je zaradi malomarnosti; karal ga je, da govori nespodobno / če je jokal, ga je karal

kárati se

nar. belokranjsko

prepirati se, prerekati se:

nikar se ne karajte z njim

karáje

karaje reči

karajóč

-a -e:

sam sebe karajoč

karajoče besede

prisl.: karajoče pogledati

káran

-a -o:

karani otroci

SSKJ²

karaván tudi caravan -a [karaván] m (ȃ)
1. osebni avtomobil, katerega karoserija se razlikuje od navadne po do konca zadnjega dela podaljšani strehi: v karavanu je za zadnjimi sedeži še veliko praznega prostora / opel karavan
2. tur. stanovanjska prikolica: udoben karavan z mizico in posteljama; v prid. rabi: karoserija v karavan izvedbi

SSKJ²

karavána -e ž (ȃ)
1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo; priključiti se karavani / trgovske karavane
2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov; pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli
● publ. bela karavana skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih; karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje

SSKJ²

karaváning tudi caravaning -a [karaváning-] m (ȃ)
prostor za turiste z avtomobili s stanovanjskimi prikolicami: ob jezeru so uredili kamping in karavaning

SSKJ²

karavánseráj in karaván-seráj -a m (ȃ-ȃ)
v orientalskem okolju gostišče (za karavane): sezidati karavanseraj

SSKJ²

karavánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karavana 1: karavanske poti / karavanski promet

SSKJ²

karavánški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Karavanke: karavanški greben; karavanško stavbarstvo / karavanški fen / karavanški pokal / karavanški predor

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

karavéla -e ž (ẹ̑)
navt., v 15. in 16. stoletju velika jadrnica s tremi ali štirimi jambori in latinskimi ali latinskimi in križnimi jadri: Kolumbova karavela; portugalske karavele

SSKJ²

karávla -e ž (ȃ)
manjša stavba ob državni meji za graničarje: jugoslovanska karavla / življenje v karavli / graničarska karavla

SSKJ²

karbamíd -a m (ȋ)
kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču; sečnina: umetno pridobivati karbamid; uporabljati karbamid za umetna gnojila

SSKJ²

karbíd -a m (ȋ)
1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom: značilnosti karbidov / železov karbid
2. spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen, kem. kalcijev karbid: drobiti karbid / uporabljati karbid za razsvetljavo

SSKJ²

karbíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na karbid: karbidna zrnca / karbidna svetilka acetilenska svetilka
♦ kem. karbidno apno gašeno apno, ki ga tvori kalcijev karbid z vodo; metal. karbidna trdina zelo trda zlitina iz kovinskega karbida in kovinskega veziva

SSKJ²

karbídka -e ž (ȋ)
pog. acetilenska svetilka: svetiti s karbidko

SSKJ²

karbídovka -e ž (ȋ)
pog. acetilenska svetilka: prižgati karbidovko; razsvetljevati jame s karbidovkami; petrolejke in karbidovke

SSKJ²

karboksíl -a m (ȋ)
kem. atomska skupina iz enega atoma ogljika, dveh atomov kisika in enega atoma vodika, ki se v vodni raztopini odceplja kot ion:

SSKJ²

karboksílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na karboksil: karboksilna skupina / karboksilna kislina

SSKJ²

karból -a m (ọ̑)
kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino, kem. fenol: razkužiti s karbolom; vonj po karbolu
// raztopina te snovi: umiti si roke s karbolom

SSKJ²

karbólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na karbol: karbolna raztopina / karbolno milo

SSKJ²

karbolinêj -a m (ȇ)
kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem; vonj po karbolineju

SSKJ²

karbolinêjski -a -o (ȇ)
pridevnik od karbolinej:

SSKJ²

karbón -a m (ọ̑)
1. geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se pojavili prvi iglavci in plazilci: bujno rastlinstvo v karbonu
2. pog. karbon papir: vstaviti med liste karbon; v prid. rabi: karbon papir papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo

SSKJ²

karbonár -ja m (á)
zgod., v Italiji član tajnega društva za osvoboditev in združitev Italije v začetku 19. stoletja: preganjati karbonarje

SSKJ²

karbonárski -a -o (á)
pridevnik od karbonar: karbonarsko gibanje

SSKJ²

karbonárstvo -a s (ȃ)
zgod., v Italiji dejavnost karbonarjev: obtožili so ga karbonarstva; organizatorji karbonarstva

SSKJ²

karbonát -a m (ȃ)
kem. sol ogljikove kisline: razkroj karbonatov / bakrov, cinkov, kalcijev, kalijev, magnezijev, natrijev, železov karbonat

SSKJ²

karbonáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karbonat: karbonatne kamnine, rude / karbonatna trdota vode trdota, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat

SSKJ²

karbonizácija -e ž (á)
glagolnik od karbonizirati: karbonizacija lesa / karbonizacija kosti pri močnih opeklinah / karbonizacija volne

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

karbonizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v oglje
♦ tekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo

karbonizírati se

geol.

spreminjati se v premog, šoto;

zoglenevati:

rastline so se karbonizirale

SSKJ²

karbónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na karbon: karbonske praproti / knjiž. karbonski papir karbon papir

SSKJ²

karborúnd -a m (ȗ)
teh. zelo trdo brusilno sredstvo: obdelovati material s karborundom
♦ min. spojina silicija z ogljikom

SSKJ²

karbúnkel -kla tudi karbúnkul -a m (ú)
med. tvor z več strženi:

SSKJ²

karburátor -ja m (ȃ)
strojn. priprava pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v kateri se meša hlapljivo gorivo z zračnim tokom; uplinjač

SSKJ²

kárcer -ja m (á)
šol., v stari Avstriji disciplinska kazen, pri kateri mora biti učenec določen del prostega časa v šoli: dati, dobiti štiri ure karcerja

SSKJ²

karcinogén1 -a m (ẹ̑)
med. karcinogena snov: ugotavljanje karcinogenov v tobaku

SSKJ²

karcinogén2 -a -o prid. (ẹ̑)
med. ki povzroča raka, rakotvoren: karcinogena snov

SSKJ²

karcinóm -a m (ọ̑)
med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: karcinom in sarkom

SSKJ²

karcinómski -a -o (ọ̑)
pridevnik od karcinom: karcinomske celice

SSKJ²

kardamóm -a m (ọ̑)
bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom
// gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet

SSKJ²

kardamon gl. kardamom

SSKJ²

kardánski -a -o prid. (ȃ)
v zvezah: navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; strojn. kardanski pogon pogon, ki ima kardansko gred; kardanski zgib priprava za prenos vrtilnega gibanja med gredema, ki tvorita topi kot; kardanska gred dvodelna gred s kardanskim zgibom v sredi

SSKJ²

kárdigan -a m (ȃ)
obl. jopica ali plašč brez ovratnika, z eno vrsto gumbov spredaj: v modi so kardigani; v prid. rabi: kardigan jopica

SSKJ²

kardinál -a m (ȃ)
1. najvišji dostojanstvenik v Rimskokatoliški cerkvi: kardinali volijo papeža / imenovati nove kardinale
2. agr. jesensko jabolko z rdečimi progami ali kardinalsko rdeče barve: trgati kardinale / pisani kardinal; rdeči kardinal
♦ agr. kardinal trta z zgodaj zorečimi rdečimi grozdi z debelimi jagodami; breskev z rumenkastim mesom in rdečo lupino; zool. kardinali ptice pevke z živo pisanim perjem in perjanico, ki živijo v Severni Ameriki, Fringillinae

SSKJ²

kardinálen -lna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. glaven1, bistven: odkriti v drami kardinalne točke, ob katerih se dogajanje lomi / kardinalne strani neba / to dejstvo je kardinalnega pomena za razjasnitev nesoglasij
2. ekspr. zelo velik: narediti kardinalno napako
♦ mat. kardinalno število število, ki izraža moč množice

SSKJ²

kardinálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kardinale: kardinalsko življenje / dobiti kardinalsko čast / kardinalski klobuk trd, črn klobuk z okroglo štulo in širokimi krajevci; ekspr. dobiti kardinalski klobuk postati kardinal
♦ rel. kardinalski zbor zbor vseh kardinalov, zbranih zaradi kake naloge

kardinálsko

prisl.:

kardinalsko rdeča barva rdeča barva z vijoličastim odtenkom

SSKJ²

kardio... ali kárdio... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na srce: kardiogram, kardiolog; kardiokirurgija

SSKJ²

kárdiofítnes -a m (ȃ-ȋ)
1. telesna vadba za aerobno vzdržljivost, navadno vodena računalniško: pozitivni učinki kardiofitnesa se kažejo v zmanjšanem krvnemu pritisku in holesterolu v krvi
2. sklop naprav za aerobno vzdržljivost, navadno vodenih računalniško: v ponudbi centra je najsodobnejši kardiofitnes; v prid. rabi: kardiofitnes center; kardiofitnes program

SSKJ²

kardiográf -a m (ȃ)
med. aparat, ki grafično prikazuje bitje srca: rentgenski aparat in kardiograf

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kardiográm -a m (ȃ)
med. grafični prikaz bitja srca: dobiti kardiogram; pren., knjiž. kardiogram družbe

SSKJ²

kardiológ -a m (ọ̑)
zdravnik specialist za kardiologijo: iti na pregled h kardiologu; izkušen, vrhunski kardiolog; priznan, ugleden kardiolog; internist kardiolog / kongres, srečanje kardiologov; združenje kardiologov

SSKJ²

kardiologíja -e ž (ȋ)
veda o srcu in srčnih boleznih: strokovnjak za kardiologijo

SSKJ²

kardiológinja -e ž (ọ̑)
zdravnica specialistka za kardiologijo: vrhunska kardiologinja; pregled pri kardiologinji / otroška kardiologinja

SSKJ²

kardiolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kardiologijo: kardiološki center, oddelek; kardiološki pregled; kardiološka diagnostika; kardiološko društvo / kardiološka ambulanta

SSKJ²

kardiomobíl -a m (ȋ)
ustrezno prirejeno in opremljeno prevozno sredstvo, ki služi za opravljanje preventivnih zdravstvenih dejavnosti, predvsem s področja srčno-žilnih bolezni: avtodom kardiomobil; ekipa kardiomobila; akcije s kardiomobilom

SSKJ²

kárdiovaskuláren -rna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na srce in ožilje; srčno-žilen: kardiovaskularni sistem; kardiovaskularne bolezni; kardiovaskularna kirurgija

SSKJ²

karé -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. knjiž. kvadratast, četverokoten kompleks: kare z jablanami / zazidalni kare
2. voj. vojaška enota, razporejena v obliki četverokotnika: na trgu je stal kare / vojaki so napravili kare / postaviti četo v kare
// nekdaj večja vojaška enota, razporejena za boj v obliki četverokotnika: zagnati se proti kareju
3. gastr. telečji ali svinjski hrbet s kostmi: razrezati kare / kilogram kareja

SSKJ²

karénca -e ž (ẹ̑)
1. med. pomanjkanje kake snovi v organizmu: karenca vitaminov
2. pravn. čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti; čakalni čas, čakalni rok: skleniti zavarovanje s karenco

SSKJ²

karénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
pravn., v zvezi karenčna doba čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti; čakalni čas, čakalni rok: podaljšati karenčno dobo

SSKJ²

karéta1 -e ž (ẹ̑)
1. kočija: peljati se v lepi kareti
2. pog. voz na dveh kolesih: naložiti vrečo na kareto
// slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: kaj pa boš s to kareto

SSKJ²

karéta2 -e ž (ẹ̑)
zool., navadno v zvezi prava kareta morska želva z oklepom iz dragocene prosojne roževine, Erethmochelys imbricata:

SSKJ²

karfijóla -e ž (ọ̑)
kulturna rastlina z omesenelim socvetjem; cvetača: gojiti karfijolo

SSKJ²

karfijólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na karfijolo; cvetačen: karfijolni listi / karfijolna juha

SSKJ²

kárgo1 -a m (ȃ)
pravn. žarg. kargo zavarovanje: domači kargo / zračni kargo

SSKJ²

kárgo2 -- v prid. rabi (ȃ)
pravn., v zvezi kargo zavarovanje zavarovanje tovora za več nevarnosti: uvesti kargo zavarovanje

SSKJ²

kári in curry -ja [kári] m (ȃ) gastr.
1. ostra indijska začimba, mešanica raznih dišav: s karijem začinjena jed
2. orientalska jed, navadno iz mesa in zelenjave, začinjena z ostrimi indijskimi začimbami: obožuje kari, ki ga pripravi moj oče; kari s kozicami; v prid. rabi: kari omaka

SSKJ²

kariatída -e ž (ȋ)
um. kip ženske, ki podpira razne stavbne elemente: marmornate kariatide / vhod s kariatidama

SSKJ²

Karíbda -e ž (ȋ)
knjiž., ekspr., v zvezi Scila in Karibda nevarnost2: zavedal se je vseh Scil in Karibd pri prenosu romana na oder
● knjiž. priti med Scilo in Karibdo v položaj, ko se vsaj eni izmed dveh pretečih nevarnosti ne da izogniti

SSKJ²

karibú -ja m (ȗ)
zool. severni jelen, ki živi v severnem delu Severne Amerike, Rangifer caribou: karibuji in moškatno govedo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kariêra -e ž (ȇ)
nav. ekspr. (hitra) uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: v tem poklicu se ji obeta kariera; zagotovljena ji je kariera tudi brez izobrazbe; s takšnim dejanjem si je samo pokvaril kariero / hitra kariera
● ekspr. narediti kariero uspeti
// navadno s prilastkom delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje: začel je z advokatsko kariero; uspešna igralska kariera; za seboj ima razgibano politično, umetniško kariero; znanstvena kariera; dvomljiva kariera pevca / bil je še mlad in na začetku (svoje) kariere / kratkotrajna športna kariera

SSKJ²

kariêren -rna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na kariero: karierni center; karierni cilj; vzpostavitev kariernega sistema napredovanja / karierna pot / karierni diplomat poklicni diplomat / karierni razred razred poimenovanj nazivov za javne uslužbence

SSKJ²

karieríst -a m (ȋ)
slabš. kdor se bori, si prizadeva (samo) za hitro uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: politični karierist; karieristi in kruhoborci

SSKJ²

karierístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na karieriste ali karierizem: narediti kaj iz karierističnih pobud / karieristični uradnik

SSKJ²

karierístka -e ž (ȋ)
slabš. ženska, ki se bori, si prizadeva (samo) za hitro uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: ambiciozna, preračunljiva karieristka; brezobzirna, zagrizena karieristka; spretna, uspešna karieristka / neporočene, samske karieristke

SSKJ²

karierízem -zma m (ī)
slabš. boj, prizadevanje (samo) za hitro uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: karierizem in oportunizem

SSKJ²

káries -a m (ȃ)
med. kostna, zobna gniloba: preprečevanje kariesa; širjenje kariesa / kostni, zobni karies

SSKJ²

kárijev in curryjev -a -o [kárijev-] prid. (ȃ)
nanašajoč se na kari: karijev prah, prašek; karijev riž; karijeva juha, omaka / najraje ima karijeve jedi

SSKJ²

karikatúra -e ž (ȗ)
risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene osebe, prikazanega dogodka: duhovita karikatura; karikatura znane osebnosti / risati karikature / ekspr. pri pisanju je zašel v karikaturo karikiranje
// ekspr., navadno s prilastkom izmaličena, popačena podoba česa: to je le karikatura njegovih nazorov; karikatura resnice / pooseb. v romanu nastopajo bedne karikature

SSKJ²

karikatúren -rna -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na karikaturo: karikaturna senca igralčeve glave / začrtati karikaturne obrise značajev / karikaturno pretiravanje

karikatúrno

prisl.:

karikaturno realistična satira

SSKJ²

karikaturíst -a m (ȋ)
kdor riše karikature: duhovit, izvrsten karikaturist; ilustrator in karikaturist

SSKJ²

karikaturístka -e ž (ȋ)
ženska, ki riše karikature: znana karikaturistka; karikaturistka in ilustratorka

SSKJ²

karikíranje -a s (ȋ)
glagolnik od karikirati: bistvo satire je karikiranje; karikiranje učenjakarstva

SSKJ²

karikíranost -i ž (ȋ)
nav. ekspr. lastnost, značilnost karikiranega: igralec je odigral svojo vlogo z veliko mero karikiranosti in grotesknosti

SSKJ²

karikírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nav. ekspr. smešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: karikira čustvenost njegovih pesmi / zlobno koga karikirati

karikíran

-a -o:

karikiran lik učitelja

karikiran oris vzdušja

SSKJ²

karióka -e ž (ọ̑)
ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: plesati karioko; samba in karioka
// skladba za ta ples: rad je poslušal karioke

SSKJ²

kariokinéza -e ž (ẹ̑)
biol. delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome; mitoza

SSKJ²

kariózen -zna -o (ọ̑)
pridevnik od karies: zdraviti kariozne zobe; kariozna kost

SSKJ²

karíran -a -o prid. (ȋ)
ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: kariran jopič; karirana obleka / karirano blago / karirani zvezek zvezek, ki ima pravokotno se križajoče črte / karirani vzorec

SSKJ²

karírast -a -o prid. (ȋ)
ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: karirast plašč; karirasta ruta; karirasto krilo / karirasto blago / karirasti zvezek zvezek, ki ima pravokotno se križajoče črte / karirasti vzorec

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

káritas1 -a m (ȃ)
v krščanskem okolju organizacija, ki se ukvarja z dobrodelnostjo: darovati karitasu

SSKJ²

káritas2 -- ž (ȃ)
1. v krščanskem okolju dobrodelnost: karitas je v njihovi župniji zelo razvita
// organizacija, ki se ukvarja z dobrodelnostjo: ustanoviti karitas / Slovenska karitas
2. knjiž. ljubezen do sočloveka:

SSKJ²

karitatíven -vna -o prid. (ȋ)
v krščanskem okolju dobrodelen: karitativne ustanove / prireditev v karitativne namene

SSKJ²

karízma tudi harízma -e ž (ȋ)
rel. nadnaravna sposobnost, dana posamezniku zlasti v korist drugih: imeti, prejeti karizmo / karizma zdravljenja

SSKJ²

karizmátičen tudi harizmátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na karizmo: karizmatična oseba / karizmatični dar

SSKJ²

karizmátičnost -i ž (á)
dejstvo, da je kdo karizmatičen: izžareval je svojo karizmatičnost; karizmatičnost, samozavest in komunikativnost

SSKJ²

karjóla -e ž (ọ̑)
nižje pog. samokolnica: voziti s karjolo

SSKJ²

kàrkóli čésarkóli in kàr kóli čésar kóli zaim. (ȁ-ọ̑ ẹ̑-ọ̑)
izraža poljubno stvar, pojav: naj se zgodi karkoli, na vse sem pripravljen; nekaj človek mora imeti, karkoli; kadi pipo in razmišlja o čemerkoli / ekspr. fevdalni gospod nikoli ni mogel priznati, da ima karkoli skupnega s kmetom / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: nič se mu ni posrečilo, česarkoli se je lotil; karkoli sem rekel, vse je res; ekspr. oglasi se, kdorkoli in karkoli si

SSKJ²

karkolízem -zma m (ī)
vseenost, ravnodušnost, brezbrižnost: karkolizem v teatru; karkolizem in relativizem

SSKJ²

karlíst -a m (ȋ)
pristaš Karla Burbonskega ali dinastije Burbonov:

SSKJ²

karlovárski in kárlovarski -a -o prid. (ȃ; ȃ)
nanašajoč se na Karlove Vare: karlovarske znamenitosti
♦ med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli

SSKJ²

kárma -e ž (ȃ)
v indijskih religijah dobra in slaba dejanja človeka, ki vplivajo na njegovo usodo ob ponovnem utelešenju: imeti dobro, slabo karmo; zakon karme

SSKJ²

karmeličàn in karmeličán -ána m (ȁ á; ȃ)
rel. menih reda, imenovanega po gori Karmel: patri, redovniki karmeličani; karmeličani in kartuzijanci / red karmeličanov

SSKJ²

karmeličánka -e ž (ȃ)
redovnica reda, imenovanega po gori Karmel: sestre karmeličanke; samostan karmeličank v Sori / red karmeličank

SSKJ²

karmeličánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karmeličane: karmeličanska kuta / karmeličanski red

SSKJ²

karmenáteljc -a [karmenatəljc] m (ȃ)
pog. kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti karmenateljce / svinjski, telečji karmenateljc / naročil je telečji karmenateljc in solato

SSKJ²

karmezín -a m (ȋ)
zastar. modrikasto rdeča barva: izrazit karmezin

SSKJ²

karmezínast -a -o prid. (ȋ)
zastar. po barvi podoben karmezinu: karmezinast žamet

SSKJ²

kármičen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karmo: karmični nauk, vpliv, zakon / karmična astrologija astrologija, ki vzorce v rojstnem horoskopu povezuje s preteklimi življenji, sedanjim življenjem in prihodnjimi življenji; karmična diagnostika

SSKJ²

karmín -a m (ȋ)
1. kem. rdeče barvilo iz košeniljke: uporabljati karmin za barvanje živil
2. knjiž. modrikasto rdeča barva: karmin njenih lic

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

karmína in kármina -e ž (ȋ; ȃ)
nav. mn., nar. pogrebščina: pripraviti karmine

SSKJ²

karmínast -a -o prid. (ȋ)
knjiž. po barvi podoben karminu: karminasto krilo / cvet karminaste barve

karmínasto

prisl.:

karminasto rdeči oblaki

SSKJ²

karmínski -a -o (ȋ)
pridevnik od karmin: karminska barva

SSKJ²

karnalít -a m (ȋ)
min. rudnina kalijev in magnezijev klorid z vodo:

SSKJ²

karneól -a m (ọ̑)
poldrag kamen mesno rdeče barve: prstan s karneolom

SSKJ²

kárner -ja m (á)
knjiž. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica: kapelica je bila nekdaj karner bližnje cerkve

SSKJ²

karnét -a m (ẹ̑)
avt. dokument za začasni uvoz vozila v tujo državo:

SSKJ²

karnevál -a m (ȃ)
praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval; organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod
// knjiž. pustovanje, pust1: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval

SSKJ²

karneválski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karneval: karnevalski ples / po ulici se je pomikal pisan karnevalski sprevod / karnevalsko razpoloženje pustno

SSKJ²

karnísa -e ž (ȋ)
priprava z drogom ali s tirnicami, na katere se obešajo zavese: izdelovati karnise; lesena karnisa; karnisa iz nerjavečega materiala

SSKJ²

káro -a m (ȃ)
1. večbarven vzorec, navadno na tkanini, v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: med vzorci prevladujejo črte, nekaj je tudi kara; majhen, velik karo
♦ tekst. škotski karo
// ekspr. karirasto blago: krilo iz kara
2. igralna karta z enim ali več znaki v obliki romba: zamenjati srce za karo; v prid. rabi: karo kralj; karo vzorec

SSKJ²

karolínški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Karolinge: karolinška monarhija / karolinška doba
♦ um. karolinška renesansa renesansa, ki se je razvila v času vladanja Karla Velikega; zgod. karolinška minuskula minuskula, ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja

SSKJ²

karoseríja -e ž (ȋ)
zgornji del avtomobila za motor in za potnike ali tovor: tovarna izdeluje karoserije; karoserija avtobusa, tovornjaka / avtomobilska karoserija
♦ avt. odprta karoserija s premično ali zložljivo streho; samonosna karoserija s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije

SSKJ²

karoseríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na karoserijo: karoserijska delavnica / karoserijska pločevina

SSKJ²

karoseríst -a m (ȋ)
kdor načrtuje ali izdeluje karoserije: vodilni italijanski karoseristi

SSKJ²

karotín -a m (ȋ)
bot. rdeče ali oranžno barvilo, ki je zlasti v cvetih in plodovih nekaterih rastlin:

SSKJ²

károv -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karo 2: karov as; karova desetka

SSKJ²

kàrp kárpa m (ȁ á)
zastar. krap1: ujeti karpa

SSKJ²

karpáčo in carpaccio -a [karpáčo] m (ȃ)
gastr. jed iz tankih rezin surovega mesa ali zelenjave, navadno z dodatkom olivnega olja, limoninega soka in parmezana: bučni karpačo; goveji, jelenov karpačo; karpačo z rukolo

SSKJ²

kàrsedá in kàr se dá prisl. (ȁ-á)
izraža najvišjo mogočo mero: premika se karseda previdno; razlage so karseda različne; v karseda sproščeni obliki / karseda utrditi položaj

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kàrsibódi čésarsibódi in kàr si bódi čésar si bódi zaim. (ȁ-ọ́ ẹ̑-ọ́)
karkoli: naj bo gospod ali karsibodi, ukazoval nam ne bo; osel je zadovoljen s čimersibodi
● ekspr. tak visok obisk, to ni karsibodi je zelo pomemben dogodek

SSKJ²

kárt -a m (ȃ)
šport. majhen dirkalni avtomobil s šasijo iz jeklenih cevi, navadno brez karoserije in menjalnika: tekmovanje s karti

SSKJ²

kárta1 -e ž (ȃ)
1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta
2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: geološka, hidrološka karta; meteorološka karta / dialektološka karta ki prikazuje obseg dialektov; ki prikazuje prostorsko razširjenost narečnih (jezikovnih) pojavov
3. pog. pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico
a) do vstopa zlasti v gledališče, kino; vstopnica: karte so že razprodane / kupiti karte za gledališče, koncert
b) do vožnje s prevoznim sredstvom; vozovnica: kupiti karto; pokazati karto sprevodniku / avtobusna, letalska karta; karta za žičnico / ob nakupu vozovnice dve karti do Maribora, prosim / mesečna karta ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj; povratna karta za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj / vozna karta
4. pog., zlasti v vojnem času živilska nakaznica: razdeljevati karte / krušna, sladkorna karta / dobiti, prodajati živila na karte; ekspr. živeti na karte / živilska karta
5. pog. dopisnica, razglednica: napisati komu karto / oglasil se je z dvema kartama
6. izkaznica, legitimacija: pokazati karto / članska karta
● pog. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodate; pog. uvesti karte izdati živilske nakaznice, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo
♦ avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; geogr. fizična karta ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; generalna karta generalka; osnovna karta; politična karta ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; tematska karta; meteor. sinoptična karta ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; navt. pomorska karta ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; ptt karta nekdaj dokument, ki ga uporablja pošta pri izmenjavi knjiženih pošiljk; žel. peronska karta ki daje imetniku pravico do vstopa na peron

SSKJ²

kárta2 -e ž (ȃ)
1. manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki se uporablja pri nekaterih družabnih igrah: razdeliti karte; vzeti karto s kupa; karta visoke vrednosti; kup kart; trik s kartami / hazardna igra s kartami / položiti karte na mizo / mešati karte / pog. metati karte kartati / dobre karte s katerimi je mogoče dobro igrati, zmagati; močna karta visoke vrednosti, ki daje možnost vzetka / pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kartanju / igrati (na) karte / igralna karta
♦ igr. izigrati karto dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti; kupiti karto dobiti, vzeti jo po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno; polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; založiti karto uvrstiti določeno karto v skupino dobljenih kart; francoske karte katerih barve so karo, križ, pik in srce; mrtva karta ki se pri igri ne uporabi; tarok karte ki se uporabljajo pri igranju taroka; tarot karte snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje
2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: to je naša zadnja karta; imeti močne karte v rokah prepričljive dokaze za kaj / igrali, stavili so na napačno karto / publ., z oslabljenim pomenom igrati na karto ekstremizma
● ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hišica iz kart kar je krhko, neuresničljivo

SSKJ²

kartáč -a m (á)
kvartač: bil je kartač in ponočnjak

SSKJ²

kártanje tudi kartánje -a s (ȃ; ȃ)
glagolnik od kartati: izgubljati, zmagovati pri kartanju za denar; krajšati si čas s kartanjem; tekmovanje, turnir v kartanju; miza za kartanje; šah in kartanje s prijatelji

SSKJ²

kártati -am tudi kartáti -ám nedov. (ȃ; á ȃ)
igrati igro s kartami: rad karta s prijatelji, sosedi; kartati za denar; klepetati in kartati do poznih ur

SSKJ²

kartávžar -ja m (ȃ)
star. (navadni) nagelj: rdeči kartavžarji

SSKJ²

kartéča -e ž (ẹ̑)
nekdaj topovski naboj, napolnjen z jeklenimi kroglicami: vložiti kartečo v top

SSKJ²

kartéčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od karteča: kartečne kroglice

SSKJ²

kartél -a m (ẹ̑)
združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču: ustanoviti kartel / združevati se v kartele / mednarodni kartel / sladkorni, železarski kartel

SSKJ²

kartélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kartel: kartelni dogovor, sporazum / kartelna cena / kartelno združenje

SSKJ²

kartelírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
združiti se v kartel: podjetja se kartelirajo

kartelíran

-a -o:

kartelirane družbe

kartelirane tiskarne

SSKJ²

kartelíst -a m (ȋ)
član kartela:

SSKJ²

kartelizácija -e ž (á)
združevanje v kartel: podpirati kartelizacijo gospodarstva

SSKJ²

kartélski -a -o prid. (ẹ̑)
kartelen: kartelski dogovor

SSKJ²

kárten1 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karta1: razprava s kartnimi ilustracijami
♦ papir. kartni papir kartografski papir

SSKJ²

kárten2 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karta2: večji kartni format
♦ papir. kartni papir papir za izdelovanje kart

SSKJ²

kárter -ja m (á)
strojn. spodnji del okrova pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v katerem je olje: izprazniti karter

SSKJ²

kartezianízem -zma m (ī)
filoz. Descartesova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš kartezianizma

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kartézičen -čna -o prid. (ẹ́)
mat., navadno v zvezi kartezični koordinatni sistem pravokotni koordinatni sistem, pri katerem so merske enote na koordinatnih oseh enake:

SSKJ²

kartezijánec -nca m (ȃ)
filoz. pristaš kartezijanstva:

SSKJ²

kartezijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kartezijance ali kartezijanstvo: kartezijanski nazori / njegovo delo je zgrajeno na osnovah kartezijanske filozofije

SSKJ²

kartezijánstvo -a s (ȃ)
filoz. Descartesova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš kartezijanstva; kartezijanstvo in kantovstvo

SSKJ²

kartézijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na kartezijance ali kartezijanstvo: kartezijski racionalizem
♦ mat. kartezijski koordinatni sistem pravokotni koordinatni sistem, pri katerem so merske enote na koordinatnih oseh enake

SSKJ²

kártica -e ž (ȃ)
1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke; vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala
♦ elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic
2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico
3. ploščat, pravokoten kos plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: bančna kartica; imetnik kartice ugodnosti / magnetna kartica z magnetnim trakom; plastična kartica kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu / kreditna kartica plastična kartica, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih; plačilna kartica za brezgotovinsko plačevanje / telefonska kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / zdravstvena kartica s katero zavarovanec izkazuje upravičenost do (brezplačnih) zdravstvenih storitev
4. naprava ali del naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: računalnik lahko nadgradimo z različnimi karticami / grafična kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu; mrežna kartica ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom; omrežna kartica ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem; pomnilniška kartica majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih; zvočna ali glasbena kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka

SSKJ²

kártičen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kartico 3, 4: kartični sistem; kartična tehnologija; kartično poslovanje / kartični modem

SSKJ²

kárting -a m (ȃ)
športna panoga, ki se ukvarja z dirkanjem z gokarti: ukvarjati se s kartingom / zmagati v kartingu / prirediti karting tekmovanje v tej panogi

SSKJ²

kartíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kartirati: organizirati kartiranje / geološko kartiranje vegetacije

SSKJ²

kartírati -am nedov. in dov. (ȋ)
geogr. vnašati podatke na karto, zemljevid, navadno na terenu: to pokrajino je kartiral znani kartograf

SSKJ²

kartíst -a m (ȋ)
športnik, ki se ukvarja s kartingom: kartisti so odpeljali zadnjo dirko državnega prvenstva

SSKJ²

kartodróm -a m (ọ̑)
posebej urejen prostor za tekmovanja v kartingu: rekreativne vožnje in dirke prirejajo na kartodromih in parkiriščih; tekmovanje na kartodromu

SSKJ²

kartográf -a m (ȃ)
geogr. strokovnjak za kartografijo: posvetovanje kartografov

SSKJ²

kartografíja -e ž (ȋ)
geogr. izdelovanje kart, zemljevidov: fotogrametrija in kartografija
// nauk o tem: razvoj kartografije

SSKJ²

kartografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
geogr. izdelovati karte, zemljevide: ekspedicija je imela nalogo, da preišče in kartografira obalo Južne Amerike

SSKJ²

kartográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kartografe ali kartografijo: kartografska metoda / kartografski znaki / kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte / kartografski oddelek, zavod / kartografski risar risar kart

SSKJ²

kartográm -a m (ȃ)
geogr. na karti, zemljevidu z osnovnimi topografskimi oznakami grafično prikazani statistični podatki: tekst dopolnjujejo kartogrami; kartogram gostote naseljenosti

SSKJ²

kartomát -a m (ȃ)
avtomat za prodajo vstopnic, vozovnic: uvajanje kartomatov; prodaja vstopnic po internetu in na kartomatih; vrsta pred kartomatom

SSKJ²

kartón -a m (ọ̑)
1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice
2. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: izločiti karton iz kartoteke; vložiti karton / garancijski karton; karton tehničnega pregleda vozila
3. pog. papirnata škatla: zlagati prazne kartone na kup / knjigo prodajajo v ličnem zaščitnem kartonu / prinesel je karton grozdja
♦ papir. dupleks karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi; dvoplastni karton iz dveh plasti, ki sta obe iz enake snovi; dvoplastni valoviti karton iz ene ravne in ene valovite plasti, ki sta zlepljeni v suhem stanju; fascikel karton; šport. rdeči karton kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik podeli igralcu za resen prekršek, in pomeni takojšnjo prepoved nadaljevanja igre; rumeni karton kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre; um. karton risba v originalni velikosti kot osnova zlasti za izdelavo freske, večje slike

SSKJ²

kartónast -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz kartona: kartonasta škatla

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kartonáža -e ž (ȃ)
tovarna, delavnica predmetov iz kartona, lepenke: delavci v kartonaži
// ekspr. izdelki iz kartona, lepenke: na podsteršju se je nabralo veliko kartonaže

SSKJ²

kartonážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kartonažo: kartonažni delavci / kartonažna tovarna / kartonažni izdelki; kartonažna embalaža
♦ papir. kartonažna lepenka lepenka za kartonažne izdelke

SSKJ²

kartonažêr -ja m (ȇ)
izdelovalec predmetov iz kartona, lepenke: delovno mesto kvalificiranega kartonažerja

SSKJ²

kartónček -čka m (ọ̑)
1. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: vzeti kartonček iz kartoteke
2. manjšalnica od karton 3: kupiti kartonček kamilic

SSKJ²

kartonírati -am nedov. in dov. (ȋ)
obrt. spenjati (natisnjene) pole v kartonske platnice s platnenim hrbtom: tisoč izvodov knjige so kartonirali

kartoníran

-a -o:

kartonirana knjiga

SSKJ²

kartónka -e ž (ọ̑)
pog. manjša posoda iz kartona za pijače in tekoča živila: proizvodnja kartonk / vino v kartonkah

SSKJ²

kartónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na karton: kartonski sod; kartonska škatla / kartonski stroj

SSKJ²

kartotéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kartoteko: pregledati kartotečne sezname / kartotečni listek; kartotečna škatla / kartotečni sistem
♦ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje

SSKJ²

kartotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki: izpopolniti kartoteko; kartoteka članov; kartoteka knjig in revij / vpisati v kartoteko / voditi kartoteko

SSKJ²

kartulár -ja m (á)
zgod. zbirka prepisov listin kakega prejemnika: pleterski kartular

SSKJ²

kartúša -e ž (ȗ)
1. posodica s tekočim barvilom za tiskanje, ki se vstavi v tiskalnik: izpraznjena, izrabljena kartuša; neoriginalna, originalna kartuša; cene kartuš; izdelovalec združljivih kartuš; menjava, polnjenje kartuše; tonerji in kartuše / barvna, črna kartuša
2. um. okviru podoben arhitekturni okras, navadno nad portalom: baročna kartuša
3. voj., nekdaj posoda za smodnik, ki se nosi ob pasu:

SSKJ²

kartuzíja tudi kartúzija -e ž (ȋ; ú)
samostan kartuzijanskega reda: kartuzija v Pleterjah

SSKJ²

kartuziján -a m (ȃ)
menih reda, imenovanega po samostanu Cartusia: stroga pravila kartuzijanov

SSKJ²

kartuzijánec -nca m (ȃ)
menih reda, imenovanega po samostanu Cartusia: pleterski kartuzijanci

SSKJ²

kartuzijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kartuzijan(c)e: kartuzijanski samostan / kartuzijanski red

SSKJ²

kárving in carving -a [kárving-] m (ȃ)
smučanje z nekoliko krajšimi smučmi, ki so razširjene na koncih in tako omogočajo lažje zavijanje in vodljivost: tekmovanje v karvingu / smuči za karving; v prid. rabi: karving tehnika; karving smuči

SSKJ²

kárželj -žlja tudi -na [karžəlj] m (á)
užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom: zaščiteni karželj

SSKJ²

kás -a m (ȃ)
vet. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog: kas je konja utrudil / pognati v kas; jahati v kasu

SSKJ²

kása -e ž (ȃ)
pog. blagajna: izprazniti kaso; ključ od kase / imeti skupno kaso

SSKJ²

kasácija -e ž (á)
pravn. razveljavitev sodne odločbe, ki jo izvrši kasacijsko sodišče: kasacija sodbe
// kasacijsko sodišče:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kasacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kasacijo: kasacijska pritožba / kasacijsko sodišče sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč

SSKJ²

kasáč -a m (á)
vet. dirkalni konj, ki tekmuje v kasu: vzgajati kasače; tekmovanje kasačev / ameriški kasač

SSKJ²

kasár -ja m (ȃ)
navt. dvignjeni del zadnjega dela krme s prostori za častnike: stati na kasarju

SSKJ²

kasárna -e ž (ȃ)
pog. vojašnica: zgraditi kasarno; vojaki so se vračali v kasarno / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori / spremeniti šolo v kasarno
// slabš. večstanovanjsko poslopje, navadno staro, enolično: stanovalci dvonadstropne delavske kasarne / stanovanjska kasarna

SSKJ²

kasárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kasarno: dolg kasarniški hodnik; kasarniško dvorišče dvorišče vojašnice / enolično kasarniško življenje / kasarniški videz stavbe

SSKJ²

kasárnski -a -o (ȃ)
pridevnik od kasarna: kasarnsko dvorišče

SSKJ²

kasaskónto -a m (ọ̑)
ekon. blagajniški popust: izkoristiti kasaskonto

SSKJ²

kasáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kasače ali kas: kasaško društvo / zmagovalec v kasaški vožnji / kasaški konj kasač

SSKJ²

kasáta -e ž (ȃ)
gastr. slaščica iz več vrst sladoleda, kandiranega sadja:

SSKJ²

kasáva -e ž (ȃ)
v tropskem okolju moka iz gomoljev manioka: posode, napolnjene s kasavo / kruh iz kasave

SSKJ²

kásaz in kasáz -a m (ā; ȃ)
zgod. kosez

SSKJ²

kásen -sna -o tudi -ó prid., kasnêjši (á)
1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi se morali opravičiti / kasni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: kasen izid knjige; kasen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako kasnim uspehom zapoznelim / kasna setev; danes imamo kasno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo kasno pozno dozorelo
// ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov kasni prihod me je zmotil; kasno branje jo utruja / ekspr. danes bom kasen bom pozno prišel (domov)
3. v zvezi z večer, popoldne od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že kasen večer, ko smo se razšli; kasno popoldne / prišel je v kasnih (večernih) urah pozno zvečer / kasni srednji vek zadnje obdobje
4. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti kasnejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, kasnejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v kasnejšem razvoju; ta in tudi kasnejše operacije so bile neuspešne / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, kasnejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo
5. zastar. počasen, zamuden1: kasna in težavna vožnja

kásno

in kasnó, kasnêje stil. kášnje

prislov od kasen:

danes smo kasno jedli

/ kasno je šel na vlak

/ danes je že precej kasno za prijavo

kasno bom prišel

/ zelo je že kasno pozno zvečer

/ kasno popoldne je odšla; govorili so kasno v noč

pridite kasneje

morda se boste kasneje spomnili

/ prišel je uro kasneje, kot je obljubil

/ umrl je oče, leto (dni) kasneje pa še mati

v presežniku

poudarja skrajnost določenega roka:

nalogo morate oddati najkasneje do konca semestra

to bo narejeno najkasneje v treh dneh

SSKJ²

kaséta -e ž (ẹ̑)
1. priprava, navadno kvadrataste oblike, prirejena za shranjevanje določenega predmeta: vzeti kaj iz kasete; kaseta za orodje, plošče; knjige, izdane v skupni kaseti; kaseta s predali / zastar. kaseta za radio, televizor ohišje, okrov
// star. škatla, škatlica, zlasti za shranjevanje dragocenosti: zakleniti kaseto; kaseta z nakitom; pisemski papir v kasetah
2. priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: vložiti kaseto / magnetofonska kaseta
// priprava, v kateri je fotografski film: kupuje filme brez kaset / filmska kaseta priprava s kinematografskim filmom
3. arhit. vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa: renesančne kasete / strop s kasetami

SSKJ²

kasétar -ja m (ẹ̑) pog.
priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami; kasetofon: vključiti, ugasniti kasetar; radio s kasetarjem / prenosni kasetar

SSKJ²

kaséten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kaseto:
a) kasetna obloga
b) kasetna produkcija / kasetni magnetofon magnetofon, v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete
c) kasetno dno, poslikano z ornamenti / kasetni strop kasetirani strop

SSKJ²

kasetírati -am nedov. in dov. (ȋ)
pog. dati, vložiti v kaseto: kasetirati gramofonske plošče

kasetíran

-a -o:

kasetirani film

♦

arhit. kasetirani strop strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji

SSKJ²

kasétnik -a m (ẹ̑) pog.
priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami; kasetofon: ugasniti kasetnik; posneti pogovor na kasetnik / prenosni kasetnik

SSKJ²

kasetofón -a m (ọ̑)
priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami: vključiti, ugasniti kasetofon / prenosni kasetofon

SSKJ²

kásija -e ž (á)
bot. tropska rastlina s pernatimi listi in navadno rumenimi cveti v grozdastem socvetju, Cassia:

SSKJ²

kasíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kasirati: kasiranje denarja / kasiranje članarine

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kasírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pog. sprejeti denar za prodano blago: kasiral bo glavni natakar / ves dan kasira in šteje denar
// dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: dimnikar je prišel samo kasirat / kasirati (za) vodarino, stanarino
// dobiti, prejeti: ta dan so kasirali tisoč evrov / ves dobiček je sam kasiral
2. star. razveljaviti, odpraviti: kasirati odločbo, ukrep

kasíran

-a -o:

ves kasirani denar je zapravil

SSKJ²

kasírka -e ž (í)
pog. blagajničarka: bila je kasirka v trgovini

SSKJ²

kasiterít -a m (ȋ)
min. rudnina kositrov oksid: fluorit in kasiterit

SSKJ²

kaskáda -e ž (ȃ)
knjiž. manjši stopničasti slap: umetno narejena kaskada; kaskade in fontane / voda pada v več kaskadah; pren., ekspr. kaskada besed, smeha
♦ geogr. brzica; grad. del odtočnega kanala v obliki stopnice, ki omogoča v strmem terenu predpisani padec kanala; zaporedje takih delov

SSKJ²

kaskáden -dna -o prid. (ȃ)
teh. postavljen zaporedno, v padajočih stopnjah: kaskadna hidroelektrarna / kaskadna vezava

SSKJ²

kaskadêr -ja m (ȇ)
film. kdor je izurjen za izvajanje zahtevnih telesnih spretnosti in nadomešča igralca v nevarnih prizorih: dubler in kaskader / filmski kaskader

SSKJ²

kásko1 -a m (ȃ)
kasko zavarovanje: vpeljati pri kasku nov način zavarovanja

SSKJ²

kásko2 -- v prid. rabi (ȃ)
pravn., v zvezi kasko zavarovanje zavarovanje prevoznega sredstva za več nevarnosti: kasko zavarovanje avtomobilov, ladij

SSKJ²

kasnè -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. počasnež: težko je gledati kasneta

SSKJ²

kasnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. imeti zamudo, biti pozen: le malo je kasnel / njegov duševni razvoj kasni zaostaja

SSKJ²

kasnítev -tve ž (ȋ)
knjiž. zamuda, zamujanje: kasnitve kooperantov / kasnitev z dobavljanjem

SSKJ²

kasníti -ím nedov. (ī í)
knjiž. imeti zamudo, biti pozen: vlak kasni / gledal je na uro, da ne bi kasnil zamudil / kasniti z deli zaostajati

SSKJ²

kasón -a m (ọ̑)
pog. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu; keson: naložiti na kason; stranica kasona; tovorni avto s štiri metre dolgim kasonom

SSKJ²

kasónar -ja m (ọ̑)
pog. tovorni avtomobil s kasonom: kupil si je kasonar; pettonski kasonar

SSKJ²

kásta -e ž (ȃ)
1. zlasti v Indiji zaprta družbena skupina z določenim položajem, odnosom do drugih takih skupin: izobčiti iz kaste; kasta brahmanov / družbena delitev na kaste
2. slabš., navadno s prilastkom zaprta poklicna ali družbena skupina sploh: biti, postajati posebna kasta; privilegirana birokratska kasta; plemiška kasta; vodilna kasta

SSKJ²

kastanjéta -e ž (ẹ̑)
nav. mn., glasb. glasbilo iz dveh školjkastih ploščic, ki udarjata druga ob drugo: natakniti kastanjete; udarjati s kastanjetami

SSKJ²

kastél -a m (ẹ̑)
1. arheol. rimska utrdba kvadratne oblike: zavarovati mejo s kasteli; kasteli ob Donavi
2. knjiž. grad2, trdnjava: španski kasteli

SSKJ²

kastelán -a m (ȃ)
knjiž. gospodar ali poveljnik gradu, gradnik: obmejni kastelani; vojvode in kastelani

SSKJ²

kastelánka -e ž (ȃ)
knjiž. gospodarica ali poveljnica gradu: lepa kastelanka

SSKJ²

kastelologíja -e ž (ȋ)
veda o gradovih: ukvarjati se s kastelologijo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kásten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kasto: indijski kastni sistem / kastna ureditev / kastni odnosi v podjetju

SSKJ²

kastíljščina tudi kastílščina -e ž (ȋ)
1. narečje, ki se govori v Kastilji: proučevati kastiljščino
2. knjiž. španščina

SSKJ²

kásting in casting -a [kásting-] m (ȃ)
1. izbira igralcev, udeležencev ali nastopajočih, zlasti v športu, umetnosti in manekenstvu, in razdeljevanje vlog: izbrana je bila na kastingu; filmski kasting; žirija za kasting
2. rib. športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče v vodo ribiška vrvica, ribolov z obale: kasting so predstavili na ribiškem krožku; državno prvenstvo v kastingu; tekmovalci v kastingu; v prid. rabi: kasting center

SSKJ²

kastórec -rca m (ọ̑)
star. nekoliko kosmat klobuk iz zajčje dlake: pokriti se s kastorcem

SSKJ²

kástovstvo -a s (ȃ)
nav. ekspr. delitev na kaste: vpliv kastovstva na gospodarsko stanje dežele / socialno kastovstvo / slabš. boj proti birokratskemu kastovstvu

SSKJ²

kastrácija -e ž (á)
med., vet. odstranitev spolnih žlez; skopljenje: posledice kastracije; kastracija in sterilizacija / napraviti kastracijo

SSKJ²

kastrát -a m (ȃ)
med., vet. kdor je skopljen; skopljenec: srednjeveški kastrati; nastop žrebcev in kastratov; pren., ekspr. duševni kastrat

SSKJ²

kastrátski -a -o prid. (ȃ)
med., vet. tak kot pri skopljencih: kastratski glas

SSKJ²

kastríranec -nca m (ȋ)
med., vet. kdor je skopljen; skopljenec: pitani bikci in kastriranci

SSKJ²

kastríranje -a s (ȋ)
glagolnik od kastrirati: kastriranje svinj za pitanje

SSKJ²

kastrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med., vet. odstraniti spolne žleze; skopiti: kastrirati vprežne živali
♦ biol. kastrirati cvet odstraniti mu prašnike

kastríran

-a -o:

kastrirane živali

SSKJ²

kastróla -e ž (ọ̑)
nižje pog. kozica1, posoda2: pomivati kastrole

SSKJ²

kástrum -ra in -a m (ȃ)
arheol. utrjena rimska vojaška postojanka: oblegati kastrum

SSKJ²

káša -e ž (á)
1. jed iz oluščenega prosa: kuhati, mešati kašo; zabeliti kašo z maslom / češpljeva kaša v kateri so slive; mlečna kaša kuhana na mleku / nadevati klobase s kašo s kuhanim pšenom / prosena kaša
// oluščena zrna nekaterih žit ali jed iz takih zrn sploh: oprati, prebrati kašo / ajdova kaša; ječmenova kaša ješprenj; (prosena) kaša pšeno
2. s prilastkom gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave: jabolčna kaša; sadna kaša; krompirjeva kaša krompirjev pire, pire krompir
3. nav. ekspr. mešanica iz zdrobljene, zmlete snovi in tekočine: narediti iz mavca gosto kašo / zmešati cement, pesek in vodo v kašo; pren. vse njegovo pisanje je dolgočasna kaša
4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: to ti je bila kaša; potegniti, spraviti koga iz kaše; biti, znajti se v kaši / zabredli, zašli so v lepo kašo v zelo neprijeten, zapleten položaj / ne vmešavaj se v to kašo neprijetno, zapleteno zadevo
● star. ne bo več dolgo jedel kaše kmalu bo umrl; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; ekspr. lepo kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema
♦ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa; med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi; meteor. babja kaša babje pšeno

SSKJ²

kášast -a -o prid. (á)
ki je po sestavi, obliki podoben kaši: uživati kašasto hrano / kašasta snov
♦ agr. kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev

SSKJ²

kášča -e ž (á)
prostor ali stavba za shranjevanje žita: nositi žito v kaščo; lesena, zidana kašča
♦ zgod. kašča v fevdalizmu shramba za naturalne dajatve podložnikov

SSKJ²

káščar -ja m (ȃ)
zgod., v fevdalizmu upravnik shrambe za naturalne dajatve podložnikov: kaščar in mestni sodnik

SSKJ²

kášelj -šlja m (á)
sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati / nastop kašlja zaradi prehlada / lajajoči kašelj zelo glasen in suh; suhi kašelj brez izmečka; vlažni kašelj z izmečkom
♦ med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih

SSKJ²

kašelót -a m (ọ̑)
zool. roparski kit z zelo veliko štirioglato glavo, Physeter catodon:

SSKJ²

kášen -šna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kašo: kašni lonec
♦ agr. kašno žito žito, ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kašêr -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja s kaširanjem: gledališče išče kašerje in mizarje

SSKJ²

kášica -e ž (á)
nav. ekspr. manjšalnica od kaša: skuhati kašico / drobna kašica

SSKJ²

kašíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kaširati: kaširanje lepenke / kaširanje slik / kaširanje rekvizitov

SSKJ²

kašírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh.
1. prekrivati kaj s tanjšo plastjo papirja ali s folijo z lepljenjem; oblepljati, prelepljati: kaširati lepenko, platnice / kaširati z okrasnim papirjem
// z lepilom pritrjevati na močnejšo podlago: kaširati lepak na lepenko; kaširati sliko, zemljevid
2. izdelovati, oblikovati kaj z lepljenjem plasti papirja na model: kaširati glavice lutk / kaširati rekvizite

kašíran

-a -o:

kaširana lepenka

kaširana pločevina

SSKJ²

kašljáč -a m (á)
slabš. kdor (pogosto) kašlja: bledi kašljač

SSKJ²

kašljáj -a m (ȃ)
sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: z nekaj kašljaji je spravil koščico iz grla

SSKJ²

kášljanje -a s (ȃ)
glagolnik od kašljati: kašljanje je motilo govornika; pomodreti od kašljanja; pritajeno kašljanje / kašljanje brzostrelk

SSKJ²

kášljati -am nedov. (ȃ)
1. sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: zaradi dima je kašljala; utihnil je, dokler niso nehali kašljati; krčevito, pritajeno kašljati / otrok ne sme na igrišče, ker kašlja / iz zadrege se je prestopal in kašljal pokašljeval / pog. kašlja kri izkašljuje
● šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo
2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel kašljati in hropsti; črno žrelo topa je strašno kašljalo

kašljáje

kašljaje se je oblačil

kašljajóč

-a -e:

kašljajoči bolniki

SSKJ²

kašljàv -áva -o in kášljav -a -o prid. (ȁ á; ā)
ekspr. ki (pogosto) kašlja: kašljav bolnik; kašljav starček

SSKJ²

kašljávec in kášljavec -vca m (ȃ; ā)
ekspr. kdor (pogosto) kašlja: kašljavci in nahodneži

SSKJ²

kašmír -ja in -a tudi kášmir -ja in -a m (ī; ȃ)
tekst. mehka tkanina iz dlak kašmirske koze: ruta iz dragocenega kašmirja
// zelo mehka tkanina, navadno iz volne ali svile: izdelovati kašmir / obleka iz kašmirja

SSKJ²

kašmírka -e ž (ȋ)
koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije: gojiti kašmirke zaradi volne

SSKJ²

kašmírski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kašmir: kašmirska tkanina / kašmirska volna dlaka kašmirske koze
● kašmirska koza koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije
♦ tekst. kašmirski šal zelo mehek šal, sešit iz majhnih pletenih krpic iz kašmirske volne

SSKJ²

kášnat -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kašo: kašnati žganci; kašnate klobase / skleda je bila vsa kašnata / kašnata hruška / kašnat sneg kašast

SSKJ²

kášnica -e ž (ȃ)
nar. vzhodnoštajersko krvavica: kašnice s kislim zeljem

SSKJ²

kášta -e ž (ȃ)
1. star. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: peljati koga v kašto / izprazniti kašte
2. zastar. skladovnica (žaganega lesa), kopa: narediti kašto / zložiti deske v kašte
3. nar. obtežilni kamen (stiskalnice): Marsikje so plesali, ko so zmetali grozdje v naloženi koš in obesili kašto (I. Koprivec)
♦ grad. objekt, zložen navadno iz betonskih ali lesenih kosov in zapolnjen s kamenjem, zlasti za utrjevanje bregov

SSKJ²

kaštél -a m (ẹ̑)
navt. dvignjeni del prednjega dela premca s prostori za mornarje ali ladijske vrvi: streljati iz kaštela; biti na kaštelu, v kaštelu

SSKJ²

kašúbščina -e ž (ȗ)
jezikosl. severozahodna skupina poljskih narečij:

SSKJ²

kata... ali káta... predpona v sestavljenkah (ȃ)
za izražanje česa spodaj, pod: katatermometer, katastopnja; katapult

SSKJ²

kátadiópter -tra m (ȃ-ọ́)
avt. svetlobni odbojnik:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

katafálk -a m (ȃ)
oder, na katerega se položi žara, krsta z mrličem ob pogrebnih svečanostih: prenesti krsto iz mrliške vežice na katafalk; govoriti ob katafalku / položiti pokojnika na katafalk na mrtvaški oder
♦ rel. črno pregrnjen oder v cerkvi ob obredu za pokojnika

SSKJ²

kataklízma -e ž (ȋ)
knjiž. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju: uničenje vsega živega v strahotni kataklizmi; vesoljska kataklizma; izginotje Atlantide zaradi kataklizme na zemeljski skorji / ekspr. šele čez nekaj časa po kataklizmi se je prebivalstvo zavedelo nesreče po hudi katastrofi

SSKJ²

katakómbe -kómb ž mn. (ọ̑)
podzemeljski hodniki z grobovi zlasti prvih kristjanov: katakombe ležijo, se razprostirajo pod mestom; ogledati si rimske katakombe; zbiranje kristjanov v katakombah / ekspr. delavci so se razkropili po katakombah rudnika rovih, hodnikih; pren., pesn. romati po tihih katakombah srca

SSKJ²

katakómbski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na katakombe: katakombski mučenci
♦ um. katakombsko slikarstvo starokrščansko slikarstvo, značilno za katakombe

SSKJ²

kataléktičen -čna -o prid. (ẹ́)
lit., v zvezi katalektični verz verz z nepopolno zadnjo stopico:

SSKJ²

katalénščica -e ž (ẹ̑)
nar. krizantema: Po zapuščenih vrtovih so vzcvetele katalenščice (M. Kranjec)

SSKJ²

katalepsíja -e ž (ȋ)
mišična otrdelost kot psihomotorno bolezensko znamenje: pojav katalepsije pri bolniku

SSKJ²

kataléptičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na katalepsijo: kataleptično stanje / kataleptična otrplost

SSKJ²

katalítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na katalizo: katalitična funkcija encimov; imeti katalitične lastnosti
♦ teh. katalitična peč plinska peč za ogrevanje s platinskim katalizatorjem

SSKJ²

katalítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na katalizatorje ali katalizo: katalitska reakcija / katalitski filter

SSKJ²

katalíza -e ž (ȋ)
kem. sprememba hitrosti kemične reakcije zaradi katalizatorja: raziskovati katalizo

SSKJ²

katalizátor -ja m (ȃ)
1. kem. snov, ki spremeni hitrost kemične reakcije, ne da bi se pri tem spremenila ali postala sestavni del produkta reakcije: uporabljati za sintezo katalizator; pospešiti reakcijo s katalizatorjem / prisotnost katalizatorja
♦ teh. platinski katalizator porozna ploščica, ki je prevlečena s platino za popolno oksidacijo ogljikovega monoksida
2. publ. pobudnik, usmerjevalec: omenjena ideja je bila katalizator, ob katerem so se združile različne skupine; čustveni katalizator / znanost je katalizator novih načinov proizvodnje

SSKJ²

katalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. spreminjati hitrost kemične reakcije: beljakovinske molekule katalizirajo kemične reakcije v organizmu

SSKJ²

katalóg -a m (ọ̑)
1. sistematični seznam knjig z določenimi podatki: izdelati, sestavljati katalog; poiskati signaturo knjige v katalogu; moderno urejeni katalogi; katalog knjižnice / prostori za katalog / pog. iti v katalog v oddelek za katalogizacijo
// s prilastkom seznam česa z določenimi podatki sploh: zvezdni katalog; katalog umetnin; katalog znamk; pren., publ. katalog človekovih pravic / katalog znanj ali katalog znanja sistematično urejen seznam zahtevanih znanj in spretnosti z določenega strokovnega področja kot podlaga za postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij
2. publikacija s seznamom določenih del in nekaterimi podatki: galerijski katalog; katalog s predgovorom
3. seznam vsega blaga proizvodne ali trgovske organizacije, opremljen s podatki o kvaliteti, s ceno in sliko: katalogi in prospekti / naročiti blago po katalogu
4. zastar. dnevnik, redovalnica: odprl je katalog in začel spraševati
♦ biblio. abecedni katalog; avtorski katalog narejen po abecedi avtorjev; listkovni katalog; stvarni katalog narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; šol. katalog nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju

SSKJ²

katalógen -gna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na katalog: katalogni listek / katalogni podatek / katalogni oddelek knjižnice

SSKJ²

katalogizácija -e ž (á)
popisovanje (knjig, časopisov) za katalog: izboljšanje katalogizacije v knjižnicah / opravljati katalogizacijo / oddelek za katalogizacijo

SSKJ²

katalogizátor -ja m (ȃ)
kdor katalogizira: delovno mesto katalogizatorja v knjižnici
♦ biblio. knjižničar katalogizator

SSKJ²

katalogizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od katalogizirati: problemi katalogiziranja

SSKJ²

katalogizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
popisovati (knjige, časopise) za katalog: nestrokovno katalogizirati / katalogizirati svetovno literaturo / katalogizirati knjige

SSKJ²

katalónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Katalonce ali Katalonijo: katalonski jezik / katalonska pokrajina

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

katalónščina -e ž (ọ̑)
katalonski jezik: zatiranje katalonščine / govoriti v katalonščini

SSKJ²

katalóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na katalog: kataloška cena / kataloški seznam

SSKJ²

katalóžen -žna -o (ọ̑)
pridevnik od katalog 3: kataložne cene knjig, znamk

SSKJ²

katálpa -e ž (ȃ)
vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides: beli cveti katalpe

SSKJ²

katamarán tudi katámaran -a m (ȃ; ȃ)
1. zlasti v indijskem in južnoameriškem okolju splav iz dveh vzporednih, med seboj povezanih hlodov: uporabljati katamaran za prevažanje ob obali
2. navt. ladja ali čoln z dvema vzporednima, med seboj povezanima trupoma: velika stabilnost katamaranov / potniški katamaran

SSKJ²

katána -e ž (ȃ)
zelo oster rahlo ukrivljen, izvorno japonski (samurajski) meč: zabodel ga je s katano; japonska katana; samuraji s katanami

SSKJ²

katánec -nca m (ȃ)
bot., v zvezi rumeni katanec rastlina z rumenimi cveti v gostih socvetjih, Reseda lutea: zaprašeni šopi rumenega katanca

SSKJ²

katapúlt -a m (ȗ)
1. v starem in srednjem veku vojaška priprava, navadno v obliki ogrodja z veliko žlico, pračo ali protiutežjo za metanje izstrelkov, zlasti kamnitih: metati s katapulti; katapulti in baliste
2. aer. naprava na ladji, ki da letalu pri vzletu potrebno hitrost: katapult potisne letalo; paluba s katapulti / parni katapult
// priprava za urjenje letalcev, ki omogoča podobne pospeške, kot jih ima letalo: uporabljati za vajo katapulte

SSKJ²

katapúlten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na katapult: katapultna krogla / katapultni sedež sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo

SSKJ²

katapultírati -am dov. in nedov. (ȋ) aer.
1. s katapultom omogočiti vzlet: katapultirati letala
2. s posebno pripravo potisniti s sedežem vred iz letala, vesoljske ladje: katapultirati pilota; katapultirati se iz gorečega letala

SSKJ²

katár -ja m (ȃ)
vnetje sluznice, pri katerem se izloča sokrvca, sluz ali gnoj: dobiti, imeti katar / črevesni, očesni, želodčni katar
♦ med. bronhialni katar bronhitis

SSKJ²

katarákt -a m (ȃ)
geogr. brzica, zlasti večja: nilski katarakti

SSKJ²

katarákta -e ž (ȃ)
med. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena1: imeti katarakto; ozdraviti katarakto z operacijo

SSKJ²

katarálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na katar: kataralni pojavi, znaki / kataralno obolenje dihalnih organov / kronično kataralno vnetje

SSKJ²

katárec -rca m (ȃ)
zgod. pripadnik srednjeveške verske ločine v južni Franciji in severni Italiji: katarci in patareni

SSKJ²

katarínka -e ž (ȋ)
nar. vzhodno krizantema: venec iz katarink

SSKJ²

katárza -e ž (ȃ)
knjiž. moralna sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev, (moralno) očiščenje: doseči katarzo s trpljenjem; smrt moža povzroči njeno katarzo; njegovi spomini so obračun s samim seboj in njegova katarza / čustvena, duhovna, moralna katarza
♦ filoz. katarza po Aristotelu moralna sprostitev ob umetniškem delu, zlasti ob tragediji in glasbi

SSKJ²

katárzičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na katarzo: katarzično doživetje / katarzičen učinek umetnosti

SSKJ²

katáster -tra m (á)
uradni seznam zemljišč s podatki o parcelah: izdelati, napraviti kataster; meriti zemljišča za kataster / odmeriti davek na osnovi katastra / zemljiški kataster / pog. iti na kataster v katastrski urad
// s prilastkom uradni popis določene stvari, objektov na določenem območju in načrt njihove razporeditve: gozdni, vodni kataster; kataster cest, lovišč / kataster davčnih zavezancev uradni seznam, popis
♦ pravn. davčni kataster uradni seznam tistega, kar je potrebno za ugotovitev davčnih zavezancev in davčne osnove; zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije

SSKJ²

katastrálen -lna -o prid. (ȃ)
katastrski: katastralna meja / katastralna mapa

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

katastrófa -e ž (ọ̑)
1. dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje: katastrofa je uničila deželo; ugotavljati škodo po katastrofi; potresna, vodna katastrofa; posledice katastrofe; vedenje živali med katastrofo / publ. atomska katastrofa razdejanje, uničenje, ki bi ga povzročila uporaba atomskih bomb; vesoljske katastrofe dogodki, ki povzročijo velike spremembe v vesolju / naravna katastrofa
2. nav. ekspr. zelo hud, neprijeten dogodek z usodnimi posledicami, nesreča: katastrofe so ga utrdile; doživljati same katastrofe; vojna in druge katastrofe / kakšen popravni izpit še ni taka katastrofa / publ. aprilska katastrofa kapitulacija stare Jugoslavije ob fašističnem napadu
3. nav. ekspr. uničenje, propad: katastrofa se bliža, prihaja; podjetje je pred katastrofo; naselitev krapa v teh vodah je povzročila ribjo katastrofo; katastrofa družine / napovedovati politično, socialno katastrofo prevrat
// ekspr. prenehanje življenja, smrt: zdravnik se boji, da bo nastopila katastrofa; zdravila so preprečila katastrofo
♦ geol. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju; lit. razplet s tragičnim koncem

SSKJ²

katastrofálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki povzroči v naravi veliko razdejanje, uničenje, uničujoč: katastrofalen potres, požar; katastrofalna eksplozija
// nav. ekspr. ki ima zelo hude posledice; poguben, usoden1: napraviti katastrofalno napako; katastrofalna zmota / katastrofalno spoznanje / katastrofalen dvig cen zelo velik
2. ekspr. zelo slab, neugoden: katastrofalen potek bitke; preteklo leto je bilo v gospodarstvu naravnost katastrofalno / našli so ga v katastrofalnem stanju / katastrofalne posledice
// ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: doživeti katastrofalen polom, poraz

katastrofálno

prisl.:

izguba popularnosti se je katastrofalno pokazala pri volitvah

domačini so goste katastrofalno premagali

sam.: vsak dan se zgodi kaj katastrofalnega

SSKJ²

katastrofálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost katastrofalnega: katastrofalnost potresa / ekspr. katastrofalnost tega zgodovinskega dogodka

SSKJ²

katastrófičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na katastrofo: katastrofične dobe v zgodovini zemlje / katastrofična rešitev njegovega notranjega problema / katastrofična dokumentacija

SSKJ²

katástrski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kataster: katastrski podatki; katastrska meja / katastrska imena zemljišč / katastrsko merjenje / katastrski urad urad, ki vodi (zemljiški) kataster po katastrskih občinah in obračunava katastrski dohodek; katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja
♦ fin. katastrski dohodek; katastrski donos; geod. katastrski načrt ali katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; kopija katastrskega načrta preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta

SSKJ²

katatoníja -e ž (ȋ)
med. skupek psihomotornih bolezenskih znamenj: pojav katatonije pri shizofreniji

SSKJ²

katéder -dra m (ẹ́)
1. miza za učitelja v razredu: vstati izza katedra; iti h katedru; položiti zvezke na kateder; sesti za kateder; rjav kateder
● ekspr. o šolskih stvareh odločajo ljudje, ki še niso sedeli za katedrom poučevali
// vzvišen prostor pred tablo s to mizo, oder: stopiti na kateder; nekateri učenci so bili vprašani na katedru, drugi v klopeh
2. govorniški oder, tribuna: ko je odhajal s katedra, so mu ploskali

SSKJ²

kátedra -e ž (ȃ)
1. izobraževalna in znanstvenoraziskovalna visokošolska enota za določeno študijsko področje, stolica: razpisati mesto asistenta pri katedri za splošno kemijo; katedra za slovenski jezik; predstojnik katedre / sestanek katedre učiteljskega zbora te enote
// učiteljsko mesto na taki enoti: dali, poverili so mu katedro za matematiko
2. zastar. govorniški oder, tribuna: slišati žaljive besede s katedre

SSKJ²

katedrála -e ž (ȃ)
velika cerkvena stavba, navadno arhitektonsko pomembna: zidati katedralo; stara katedrala / mogočna gotska katedrala
// knjiž. stolnica1: maševati v katedrali

SSKJ²

katedrálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na katedralo: katedralne plastike / katedralna ura
♦ arhit. katedralno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; ornamentno steklo

SSKJ²

katédrski -a -o prid. (ẹ́)
ekspr. tog, neživljenjski: katedrska učenost; katedrsko premlevanje idej
// uraden, avtoritativen: povedati v katedrskem tonu / katedrska strogost
♦ polit. katedrski socialist ob koncu 19. stoletja pripadnik smeri, ki je nasproti marksizmu uveljavljala teorije o reformah v buržoazni družbi

SSKJ²

kategoriálen -lna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na kategorija 2, 3: kategorialni sistem / kategorialna analiza / kategorialni par istovetnost in različnost / kategorialni okviri določenega časovnega obdobja

kategoriálno

prisl.:

kategorialno pojmovati

SSKJ²

kategóričen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. ki ne dopušča pomislekov, dvomov; odločen, neomahljiv: kategorične izjave, trditve; kategorične zahteve / bil je kategoričen v boju za pravice dosleden / na ta vprašanja je dal predsednik zelo kategoričen odgovor
// nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ
♦ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati; kategorična sodba sodba, v kateri je odnos med povedkom in osebkom izražen v nepogojni obliki; pravn. kategorična pravna norma

kategórično

prisl.:

kategorično odkloniti izvršitev ukaza

SSKJ²

kategóričnost -i ž (ọ́)
knjiž. lastnost, značilnost kategoričnega: kategoričnost trditev / z vso kategoričnostjo zanikati

SSKJ²

kategoríja -e ž (ȋ)
1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega mesta za velikost pokojnine / deliti probleme na kategorije / publ., z oslabljenim pomenom uvrščati se v kategorijo malih narodov med male narode / publ. organizacija združuje napredne elemente iz vseh socialnih kategorij plasti / ceste iste kategorije
2. knjiž., s prilastkom osnovni pojem na kakem področju: pravo je družbena kategorija; proučevati literarne kategorije; prodajna cena proizvoda kot ekonomska kategorija / publ.: nacionalna in državna pripadnost nista enakovredni kategoriji pojma; stare kategorije mišljenja načini
3. filoz. pojem, ki izraža najsplošnejšo lastnost vse stvarnosti: sistem kategorij / Aristotelove kategorije
● publ. postali so narod druge kategorije nepomemben, nevpliven narod; publ. pesnik tretje kategorije slab, nepomemben; publ. on je človek zunaj vsake kategorije čustev popolnoma brez čustev
♦ avt. kategorija razvrstitev motornih vozil in delovnih strojev glede na skupno dovoljeno težo; vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za osebne avtomobile, delovne stroje z lastnim motorjem in tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo 3.500 kg; biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo; gost. kategorija mesto v razvrstitvi objektov glede na kakovost in obseg storitev; jezikosl. kategorija oblikovna, skladenjska in pomenska določenost jezikovnega gradiva; šah. kategorija mesto v razvrstitvi nemojstrov glede na dosežene rezultate na prvenstvenih tekmovanjih; šport. kategorija razvrstitev motornih koles in osebnih avtomobilov glede na delovno prostornino motorja; mesto v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo; lahka kategorija

SSKJ²

kategoríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kategorija 1: kategorijske oznake / kategorijska razdelitev igralcev
♦ šport. doseči kategorijski rekord v razredu prikolic

SSKJ²

kategorizácija -e ž (á)
razvrščanje v kategorije: kategorizacija delavcev po kvalifikaciji; kategorizacija stanovanj, šol, zemljišč; odlok o kategorizaciji / izvršiti kategorizacijo

SSKJ²

kategorizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kategorizirati: kategoriziranje tekmovalcev / izvesti, opraviti kategoriziranje

SSKJ²

kategorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razvrstiti v kategorije: kategorizirati ceste; kategorizirati šole po številu oddelkov / kategorizirati odgovore v konkretne in splošne razvrščati, deliti; publ. ni mogoče ene fakultete kategorizirati za pomembnejšo od druge imeti za, šteti za

kategorizíran

-a -o:

kategorizirane ceste

nižje kategorizirana delovna mesta

SSKJ²

katehét -a m (ẹ̑)
rel. kdor poučuje verouk, zlasti duhovnik, veroučitelj: zborovanje katehetov / dobiti mladega duhovnika za kateheta

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

katehétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na katehetiko ali katehezo: katehetični obrazci; prevod katehetičnih besedil / katehetična razlaga zakramenta

SSKJ²

katehétika -e ž (ẹ́)
rel. nauk o poučevanju verouka: predavati katehetiko / zahteve katehetike

SSKJ²

katehétinja -e ž (ẹ̑)
rel. ženska, ki poučuje verouk; katehistinja: tečaj za katehetinje

SSKJ²

katehétski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na katehete ali katehetiko: domača književnost v tej dobi ni presegla katehetskih potreb / katehetsko društvo
♦ ped. katehetski razgovor razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov

SSKJ²

katehéza -e ž (ẹ̑) rel.
1. metodična obravnava kakega zaključenega verskega vprašanja: pisati, sestavljati kateheze
2. poučevanje verouka: župnijska kateheza; vzgoja, zgledi pri katehezi

SSKJ²

katehístinja -e ž (ȋ)
rel. ženska, ki poučuje verouk: več let je bila katehistinja

SSKJ²

katehizírati -am nedov. (ȋ)
rel. poučevati verouk: pridigati in katehizirati

SSKJ²

katehúmen -a m (ū)
rel. kdor se pripravlja na krst: sprejeti koga med katehumene; tečaj za katehumene

SSKJ²

katehumenát -a m (ȃ) rel.
uvajanje odraslih v svet (krščanske) vere in priprava na prejem krsta, obhajila in birme: katehumenat se navadno prične po prvi postni nedelji

SSKJ²

katekízem -zma m (ī)
rel. knjiga z osnovami krščanskega nauka, navadno v obliki vprašanj in odgovorov: izdati katekizem / znati katekizem na pamet / katoliški katekizem / ekspr. knjiga je katekizem pametnega gospodarjenja

SSKJ²

katekízemski -a -o [katekizəmski] prid. (ī)
nanašajoč se na katekizem: katekizemski odlomek / katekizemska vprašanja in odgovori / ekspr. katekizemsko modrovanje

SSKJ²

kateksohén prisl. (ẹ̑)
knjiž. v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji: to je znanost kateksohen

SSKJ²

katéri1 -a -o zaim. (ẹ̄)
1. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kateri ključ je pravi? katero obleko boš oblekla? na katere pomanjkljivosti namiguješ? za nabavo katerih strojev se zanima tovarna? / ekspr. »Mi smo to sklenili.« »Kateri mi?« / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila: katera ostane na domu? kateri od vas so se udeležili sestanka? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: vprašanje je, kateri bolje plava; pazi, do katere meje smeš / raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka
// izraža vprašanje po mestu v zapovrstju: katerega (dne) smo danes? kateri si prišel na cilj?
2. navadno v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila izraža nedoločeno, poljubno osebo ali stvar iz določene vrste: včasih kateri zamudi; dobile so, kar je katera zaslužila; ekspr. rešil je svojo in še katerega družino; če vas katerega izberejo, naj kar sprejme
● navihana je kot le katera zelo; ekspr. potrkal sem na peta ali katera že vrata na veliko vrat; prim. malokateri, redkokateri

SSKJ²

katéri2 -a -o zaim. (ẹ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih
1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku
a) v predložni rabi: to je čas, o katerem govorimo; žena, do katere je imela zaupanje; volilna enota, v kateri kandidira / neprav. razpisano je delovno mesto, za katerega je potrebna visoka izobrazba za katero
b) pri izogibanju dvoumosti: mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru; to je tisti, kateremu je vse zaupal / star. on je mož, kateremu se sme verjeti ki se mu sme; zastar. odšel je na kongres, kateri obravnava ta vprašanja ki
// star. za uvajanje stavka, ki na splošno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: katere hočete na izlet, se prijavite; katera vzame pijanca, je neumna tista, ki; vsaka, ki / katere čevlje obuje, vsaki ga ožulijo
2. v rodilniku za izražanje pripadnosti, lastnine: odbor, katerega naloge so znane; ljudstvo, v katerega imenu nastopate; publ. predpisi, na podlagi katerih se določa dohodnina
3. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: odštel mu je deset tisočakov, od katerih je dva pridržal; prodajalka mu je dala vrečico, v katero je stresel sladkorčke (in) vanjo je stresel; publ. motovilec je prineslo na trg nekaj kmetic, katere so ga hitro prodale te so ga hitro prodale
● zastar. ta stil vlada do Michelangela, kateri mojster pomeni začetek nove dobe (in) ta mojster; napake najdeš na katerem si že bodi človeku kateremkoli, kateremsibodi; prim. katerikoli, katerisibodi

SSKJ²

katérič prisl. (ẹ̄)
1. izraža vprašanje po zadnji ponovitvi v zapovrstju: pojma ni imel, katerič že je to počel, tretjič ali četrtič
2. ekspr. izraža nedoločeno ali neznano, navadno veliko število ponovitev: zapil se ga je in že kdo ve katerič izgubil službo; naročniki že nekaj časa plačujemo – kdo ve katerič že – višjo naročnino / jadrnica se mu je že ne vem katerič prevrnila

SSKJ²

katérikóli -a- -o- in katéri -a -o kóli zaim. (ẹ̑-ọ̑)
ki izraža poljubnost osebe ali stvari: pomaga mi več kot katerikoli sorodnik; na sprehod greš lahko v katerikoli obleki / udarec lahko pride od katerekoli strani / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih utrgaj si rožo, katerokoli hočeš; sam.: kateregakoli bi doletela ta čast, naj jo sprejme

SSKJ²

katérikrat prisl. (ẹ̄)
star. kdaj2: ali si bil že katerikrat na Triglavu / katerikrat je deževalo, katerikrat je padala sodra včasih

SSKJ²

katérisibódi -a- -o- in katéri -a -o si bódi zaim. (ẹ̑-ọ́)
katerikoli: zapojte katerosibodi slovensko pesem

SSKJ²

katéta -e ž (ẹ̑)
geom. vsaka od stranic pravokotnega trikotnika, ki leži ostremu kotu nasproti: kvadrat nad kateto

SSKJ²

katéter -tra m (ẹ́)
med. cevka za uvajanje v telesno votlino, v izvodilo, v organ: izprazniti sečnik s katetrom; gumijast, steklen kateter / trajni kateter ki ostane v sečniku za stalno izpraznjevanje (seča)

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kateterizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. uvajati kateter v telesno votlino, v izvodilo, v organ: kateterizirati sečnik, srce / kateterizirati bolnika
// odvajati, dovajati tekočino s katetrom: kateterizirati seč

SSKJ²

kátgut -a m (ȃ)
med. nit iz živalskega črevesa, ki se v telesu razpusti: šivati s katgutom; sterilizirani katgut

SSKJ²

katión -a m (ọ̑)
fiz. pozitivno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione; vodikovi kationi

SSKJ²

katjúša -e ž (ū)
zlasti med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki s predirljivim piskom izstreljuje rakete s tirnih ramp, nameščen navadno na tovornjak: Nemci so se katjuš zelo bali; znamenita katjuša; napad s katjušami

SSKJ²

katóda -e ž (ọ̑)
elektr. elektroda za odvajanje električnega toka: katoda elektronke / katoda in anoda / izločanje cinka na katodi

SSKJ²

katóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na katodo: katodna zaščita; katodno tlenje / katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka
♦ kem. katodna reakcija elektrokemična reakcija, ki poteka na katodi; metal. katodni baker baker, pridobljen na katodi

SSKJ²

katolicízem -zma m (ī)
nazor, ideologija, ki temelji na katoliški veri: vpliv katolicizma; odpor proti katolicizmu / v njegovih delih se kaže katolicizem

SSKJ²

katoličàn in katoličán -ána m (ȁ á; ȃ)
pripadnik katoliške vere: katoličani in pravoslavni

SSKJ²

katoličánka -e ž (ȃ)
pripadnica katoliške vere: mati je bila katoličanka

SSKJ²

katoličánstvo -a s (ȃ) star.
1. nazor, ideologija, ki temelji na katoliški veri; katolištvo, katolicizem: njegovi prijatelji so vedeli za njegovo katoličanstvo
2. katoliška vera: prestopiti h katoličanstvu

SSKJ²

katólik tudi katolík -a m (ọ̑; ȋ)
pripadnik katoliške vere: katoliki in protestanti

SSKJ²

katóliški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na katoličane ali katolištvo: katoliški duhovnik; katoliško prebivalstvo / katoliško časopisje / Katoliška cerkev
♦ rel. katoliška vera krščanska vera, ki priznava papeža za vrhovnega poglavarja

SSKJ²

katólištvo -a s (ọ̑)
1. krščanska vera, ki priznava papeža za vrhovnega poglavarja: katolištvo in pravoslavje / katolištvo posamezne pokrajine
2. nazor, ideologija, ki temelji na katoliški veri: njegovo katolištvo je upadalo / katolištvo literarnega dela

SSKJ²

katónski tudi kátonski -a -o prid. (ọ̑; ȃ)
knjiž. nanašajoč se na rimskega politika Katona Utičana: katonski reki / katonska strogost

SSKJ²

kátorga tudi katórga -e ž (ȃ; ọ̑)
v carski Rusiji kraj, prostor izgona, zapora in težkega prisilnega dela: pobegniti iz katorge; poslati v katorgo; sibirska katorga
// kazen, ki se prestaja v takih okoliščinah: prestajati katorgo; obsoditi na katorgo

SSKJ²

kátoržnik tudi katóržnik -a m (ȃ; ọ̑)
v carski Rusiji kdor prestaja kazen v katorgi: zapiski katoržnika

SSKJ²

katrán -a m (ȃ)
gost, črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa: pridobivati katran; namazati s katranom / smrdi po katranu / tobakov katran ki nastaja pri kajenju
♦ kem. lesni katran ki nastane pri suhi destilaciji lesa; premogov katran; petr. (naravni) katran oksidirana nafta, ki vsebuje trdne ogljikovodike

SSKJ²

katránast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. podoben katranu: s streh je odtekala katranasta voda / katranasto morje / katranasta obleka umazana od katrana

katránasto

prisl.:

noč je katranasto črna

SSKJ²

katranírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. teh. prepajati, mazati s katranom: katranirati železniške pragove
2. nar. zahodno asfaltirati: katranirati cesto

katraníran

-a -o:

katraniran papir

SSKJ²

katranizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. prepajati, mazati s katranom: katranizirati deske

katranizíran

-a -o:

katranizirana lepenka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

katránov -a -o (ȃ)
pridevnik od katran: katranov duh

SSKJ²

katránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na katran: katranski derivati, izdelki; katranska barvila
♦ kem. katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; katransko milo; katransko olje; teh. katranski premaz premaz za zaščito pred vlago in gnitjem

SSKJ²

kátrca -e ž (ȃ)
pog. tip francoskega osebnega avtomobila znamke Renault: kupiti si katrco

SSKJ²

katún -a m (ȗ)
tekst. tanka, navadno potiskana bombažna tkanina: bel, vzorčast katun; obleka iz katuna

SSKJ²

katúnast -a -o prid. (ȗ)
tekst. ki je iz katuna: katunasta obleka; katunaste zavese

SSKJ²

kautskijanstvo -a [kau̯tskijánstvo] s (ȃ)
nazori nemškega politika Kautskega: Leninova polemika s kautskijanstvom

SSKJ²

káva -e ž (á)
1. zrna, dobljena iz semen kavovca: mleti, pražiti kavo / kava v prahu / mlinček za kavo za mletje kave
// pijača iz teh zrn: po kosilu so pili kavo; skuhala je močno kavo; kava s smetano / servis, skodelice za kavo / elipt. prosim kavo skodelico kave; prerokovati iz kave iz usedline v skodelici kave / bela kava z dodatkom mleka; črna kava brez dodatka mleka / prava kava
♦ gastr. ekspresna kava pripravljena z ekspresnim aparatom; ledena kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; turška kava ki se kuha navadno skupaj s sladkorjem in servira z usedlino
// ekspr., v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno kava: povabiti na kavo
2. navadno s prilastkom pijača iz kavnega nadomestka: za malico dobi kavo s kruhom / piti ječmenovo, žitno kavo; knajpova kava iz žganega ječmenovega slada
3. pog. kavovec: plantaže kave

SSKJ²

kavál -a m (ȃ)
igr. igralna karta z moško figuro na konju: poleg kralja je dobil še kavala

SSKJ²

kavaleríja -e ž (ȋ)
star. konjenica: oddelek kavalerije

SSKJ²

kavaleríjski -a -o prid. (ȋ)
star. konjeniški: kavalerijska uniforma

SSKJ²

kavaleríst -a m (ȋ)
star. konjenik: kavaleristi in artileristi

SSKJ²

kavalét -a m (ẹ̑)
nar. zložljiva železna postelja: spati na kavaletu

SSKJ²

kavalír -ja m (í)
1. moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: je velik kavalir; ravnal je kot pravi kavalir / bodi kavalir in odstopi svoj prostor
// nav. ekspr. oboževalec, spremljevalec ženske, zlasti na družabni prireditvi: na ples je šla brez kavalirja / ima že drugega kavalirja / ti bom jaz za kavalirja
2. zastar. plemič, vitez: srednjeveški kavalirji

SSKJ²

kavalírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na kavalirje: kavalirski poklon; kavalirsko vedenje / oddolžil se jim je za njihovo kavalirsko dejanje / do žensk je zelo kavalirski / ekspr. dal je kavalirsko besedo / kavalirska čast

kavalírsko

prisl.:

sobo je kavalirsko odstopil

z njim so ravnali kavalirsko

SSKJ²

kavalírstvo -a s (ī)
lastnosti ali ravnanje kavalirjev: moral se bo učiti kavalirstva / tega ne dela iz kavalirstva

SSKJ²

kavalkáda -e ž (ȃ)
knjiž. skupina jezdecev, zlasti v paradi: mimo se pomika kavalkada / kavalkada oficirjev / divja kavalkada jahanje, jezdenje
// z rodilnikom velika količina, množina: kavalkada avtomobilov in drugih motornih vozil

SSKJ²

kavárna -e ž (ȃ)
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice: odprli so novo kavarno; hodi v kavarno brat časopise; vse popoldneve je presedel v kavarni

SSKJ²

kavárnar -ja m (ȃ)
lastnik, upravnik kavarne: bil je posestnik in kavarnar

SSKJ²

kavárnica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od kavarna: odprl je prijetno kavarnico
// zastar. kavarna: rad zahaja v kavarnice

SSKJ²

kavárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kavarno: kavarniški prostori; kavarniške mize; kavarniška terasa / kavarniški gostje / kavarniški pogovor; kavarniško razpoloženje / slabš.: igra le osladne valčke in kavarniške popevke; gre za navadno kavarniško politiziranje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kavatína -e ž (ȋ)
glasb., v 18. in 19. stoletju kratka, preprosta pesem brez ponavljanja besed, stavkov, zlasti v operi: arije in kavatine

SSKJ²

kaváz -a m (ȃ)
zlasti v turškem okolju, nekdaj telesni stražar kake politične osebe, dostojanstvenika: prišel je v spremstvu kavaza
// stražnik, stražar: na vsakem vogalu je stal kavaz

SSKJ²

kávboj -a m (ȃ)
v ameriškem okolju pastir na konju: skupina kavbojev / služil je za kavboja
// tak pastir kot junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu: kavboj in šerif / otroci se igrajo indijance in kavboje

SSKJ²

kávbojec -jca m (ȃ) v ameriškem okolju
pastir na konju; kavboj: kavbojci so žigosali krave, da so vedeli, čigave so
// tak pastir kot junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu; kavboj: film o kavbojcih in indijancih

SSKJ²

kávbojka -e ž (ȃ)
film iz življenja kavbojev: gledati, predvajati kavbojko / slabš. film je povprečna kavbojka / bere kavbojke kavbojske povesti, romane

SSKJ²

kávbojke -bojk ž mn. (ȃ)
kavbojske hlače: oblekel je stare kavbojke; tesne, obrabljene kavbojke

SSKJ²

kávbojski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kavboje: kavbojsko življenje / rad ima kavbojske filme; kavbojski romani / kavbojski klobuk klobuk s širokimi, ob straneh precej zavihanimi krajevci; kavbojske hlače dolge, navadno modre hlače iz bombažnega blaga

SSKJ²

kávcija -e ž (á)
1. vsota, ki se da za zagotovitev vračila, varščina: dati, plačati kavcijo za pribor; povečati kavcijo / položiti kavcijo za posojilo
// odškodnina (za obrabo): moral je plačati visoko kavcijo
2. vsota, ki se da, da se kdo začasno izpusti na prostost: zanj je bila dana kavcija
3. nekdaj vsota, ki se da, da se kdo sme poročiti:

SSKJ²

kávcijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kavcijo, varščinski: kavcijski kredit / plačati kavcijske obresti
♦ pravn. kavcijska menica

SSKJ²

kavcírati -am dov. in nedov. (ȋ)
trg. žarg. zaračunati kavcijo: steklenice smo vam kavcirali

SSKJ²

kávč -a m (ȃ)
oblazinjeno, navadno široko ležišče s tremi stranicami: sedeti, spati na kavču; širok, udoben kavč / raztegljivi kavč

SSKJ²

kávčina -e ž (ȃ)
agr. trta s temno modrimi grozdi: vinograd je zasajen s kavčino
// rdeče vino iz grozdja te trte:

SSKJ²

kávčuk -a m (ȃ)
elastična snov, iz katere se z vulkanizacijo izdeluje guma: vulkanizirati kavčuk; duh po kavčuku / naravni kavčuk; sintetični kavčuk / pog.: plantaža kavčuka kavčukovcev; cevi iz kavčuka gumija, gume

SSKJ²

kávčukast -a -o prid. (ȃ)
gumijast: kavčukasta obloga / ekspr. kavčukaste ustnice

SSKJ²

kávčukov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kavčuk: kavčukova barva; kavčukove značilnosti / kavčukova cev gumijasta / kavčukovo drevo kavčukovec

SSKJ²

kávčukovec -vca m (ȃ)
tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže kavčukovcev
♦ bot. brazilski kavčukovec ki daje največ kavčuka, Hevea brasiliensis

SSKJ²

kavdálen -lna -o prid. (ȃ)
anat. ki je bližje trtici, repu: kavdalni del požiralnika / kavdalna lega organa
♦ zool. kavdalna plavut repna plavut

SSKJ²

kavdráti -ám nedov. (á ȃ)
oglašati se z visokim, tresočim se glasom: puran kavdra

SSKJ²

kávelj1 -vlja m (á)
priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za
a) obešanje česa: zabiti kavelj v steno; sneti hlače s kavlja; meso je obesil na kavelj; železni kavlji
b) prijemanje, vlečenje: hlod je premaknil s kavljem / čolnarski kavelj; nosilni kavelj pri dvigalu, žerjavu; prijemalni kavelj
c) pritrjevanje, pričvrščanje: lestev je oprl s kavlji na polico / kretnice so pritrjene s kavlji
♦ med. kavelj priprava za pričvrščanje robov rane; žel. kavelj priprava za uravnavanje ognja v peči lokomotive; vlečni kavelj za vlečenje in spajanje posameznih vagonov

SSKJ²

kávelj2 -na in -vlja [kavəlj] m (á)
ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: ta je pa kavelj! kdo bi si mislil, da je tak kavelj
// krepek, čvrst človek: čeprav je že star, je še zmeraj kavelj

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

káveljc -a [kavəljc] m (ȃ) ekspr.
1. kavelj, navadno manjši: obleka visi na lesenem kaveljcu
2. del manjše priprave za zapenjanje; kaveljček: prišiti mora še kaveljce
3. sposoben, domiseln človek, navadno moški: ti si pa res kaveljc

SSKJ²

káveljčast -a -o [kavəljčast] prid.(ȃ)
podoben kaveljčku: kaveljčasti izrastki; v gobcu ima kaveljčaste zobe / je kaveljčaste oblike

káveljčasto

prisl.:

kaveljčasto ukrivljen kljun

SSKJ²

káveljček -čka [kavəljčək] m (ȃ)
1. manjšalnica od kavelj: sneti ključe s kaveljčka; krilo je obesila na kaveljčka obešalnika; lesen kaveljček
2. del manjše priprave za napenjanje: s kaveljčki zapeta obleka
3. kaveljčasti izrastek: oprijemalni kaveljčki stebla / klòp ima ob straneh na sesalu kaveljčke

SSKJ²

káven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kavo: kavna usedlina / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži / jopica kavne barve / pili so kavni liker; kavna torta / kavni mlinček mlinček za kavo; dobila je kavni servis / dodaj kavno žličko paprike količino male žličke

SSKJ²

káver -vra m (á)
nar. planinska kavka: priletela je jata črnih kavrov

SSKJ²

kavêrna -e ž (ȇ)
1. med. rana, nastala zaradi razpada tkiva, navadno v pljučih: imeti kaverno / odprta kaverna
2. voj. jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, zaklonišče: skrivati se v kaverni

SSKJ²

kavernózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kaverno: kavernozna pljuča / kavernozni rovi
♦ petr. kavernozna kamnina kamnina, ki ima veliko votlin

SSKJ²

káviar -ja m (ȃ)
gastr. jed, pripravljena iz nasoljenih iker, zlasti beluge, jesetra: postreči s kaviarjem / omaka iz kaviarja iz nasoljenih iker teh rib / ruski kaviar

SSKJ²

káviarjev -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kaviar: kaviarjeva konzerva / kaviarjeva predjed

SSKJ²

kávica -e ž (á)
ekspr. manjšalnica od kava: kavica bi se mi prilegla; piti kavico po kosilu / ste za kavico? bi pili kavo

SSKJ²

kávin -a -o prid. (ȃ)
kaven: naredila je kavino kremo, torto / kavin nadomestek / kavina zrna

SSKJ²

kavitácija -e ž (á)
teh. nastajanje in izginjanje parnih mehurčkov v vodi: izkoristek vijaka zmanjšuje kavitacija; turbinske lopate so poškodovane od kavitacije

SSKJ²

kávka1 -e ž (ȃ)
1. ptica golobje velikosti s srebrno sivimi očmi: kričeče kavke; stolp je obletavala jata črnih kavk
♦ zool. planinska kavka gorska ptica s črnim perjem, rumenkastim kljunom in rdečkastimi nogami, Pyrrhocorax graculus
2. slabš. neumna, nespametna ženska: stare kavke spet regljajo; je prava kavka / kot psovka ti prekleta kavka

SSKJ²

kávka2 -e ž (ȃ)
star. nerazločno napisana črka; čačka: tistih njegovih kavk ne znam prebrati

SSKJ²

kávkanje -a s (ȃ)
glagolnik od kavkati: kavkanje vran

SSKJ²

kavkáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kavkaz: kavkaški narodi / kavkaški tobak
♦ bot. kavkaška jelka visoko parkovno drevo, po izvoru s Kavkaza, Abies nordmanniana; zool. kavkaška čebela čebela sive barve, Apis mellifera caucasica

SSKJ²

kávkati -am nedov. (ȃ)
star. krakati: kavke kavkajo

SSKJ²

kavkljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. gorenjsko nadlegovati, vsiljevati se: dolgo ga je kavkljal

SSKJ²

kávla -e ž (ȃ)
nar. dolenjsko rumena koleraba: saditi kavlo

SSKJ²

kávljast -a -o prid. (á)
podoben kavlju: ima ostre zobe in kavljast kljun / kavljasta oblika

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kávnat -a -o prid. (ȃ)
ekspr. po barvi podoben kavi: ima kavnate lase / kavnata barva

SSKJ²

kávnik -a m (ȃ)
gastr. posoda za serviranje kave: iz kavnika naliti v skodelice; porcelanast kavnik

SSKJ²

kavomát -a m (ȃ)
avtomat za kavo: gostinski kavomat

SSKJ²

kavopívec -vca m (ȋ)
kdor (rad) pije kavo: strasten kavopivec; kadilci in kavopivci

SSKJ²

kavopívka -e ž (ȋ)
ženska, ki (rada) pije kavo: navdušena kavopivka

SSKJ²

kávov -a -o (á)
pridevnik od kava 3: kavove plantaže

SSKJ²

kavovár -a in -ja m (ȃ)
zastar. posoda za kuhanje kave: naliti kavo iz kavovara / kavovar na špirit

SSKJ²

kávovec -vca m (á)
tropsko drevo ali grm, iz semen katerega se pridobiva kava: nasadi, plantaže kavovca

SSKJ²

kavovína -e ž (í)
kavni nadomestek: tovarna za izdelovanje kavovin

SSKJ²

kávper -ja m (á)
metal. naprava, ki omogoča segrevanje zraka pri plavžu s toploto dimnih plinov: plavž z dvema kavperjema

SSKJ²

kávra -e ž (ȃ)
nar. dolenjsko rumena koleraba: za kosilo bo spet kavra

SSKJ²

kavráč -a m (á)
star. puran: jezijo se kakor kavrači nad rdečo ruto

SSKJ²

kávri -ja m (ȃ)
zool. polž s porcelanasto hišico, ki živi v Indijskem oceanu, Cypraea moneta: majhni kavriji / okrog vratu je imel obešene svetleče kavrije hišice kavrijev

SSKJ²

kávs -a m (ȃ)
1. ekspr., navadno v zvezi ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep: v tej hiši je večen ravs in kavs; kmalu je nastal ravs in kavs
2. kavsanje: kavs petelinov

SSKJ²

kávsanje -a s (ȃ)
glagolnik od kavsati: kavsanje petelinov / v hiši je spet ravsanje in kavsanje

SSKJ²

kávsati -am nedov. (ȃ)
1. nav. ekspr. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoši kavsajo travo, zrnje
// udarjati, tolči s kljunom: koklja jezno kavsa
2. vulg. imeti spolne odnose, opravljati spolno združitev (s kom): kavsati babe, kurbe

kávsati se

ekspr.

tepsti se (s kljunom):

petelina sta se kavsala do krvi

slabš. zelo se prepirati, prerekati: kavsajo se zaradi dediščine

SSKJ²

kavsljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. (na rahlo) kavsati: piščanček kavslja zrnca

SSKJ²

kávsniti -em dov. (á ȃ)
nav. ekspr. hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kavsnila zrno
// udariti s kljunom: papiga ga je kavsnila; pren., ekspr. spet je kavsnil vmes s svojo besedo

SSKJ²

kávstičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na kavstiko: kavstična tekočina / kavstična operacija
// knjiž. ki najeda, razjeda snov ali tkivo; jedek: kavstična tekočina
♦ kem. kavstična soda natrijev hidroksid

SSKJ²

kávstika -e ž (á)
med. uničevanje tkiva z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžiganje, jedkanje: igla za kavstiko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kavtéla -e ž (ẹ̑)
knjiž. previdnostni ukrep: kavtela zoper zlorabo

SSKJ²

kavterizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžigati, jedkati: kavterizirati rano

SSKJ²

kavzálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na vzrok, vzročen: kavzalna utemeljenost / kavzalni odnosi
♦ med. kavzalna terapija; pravn. kavzalna zveza zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico

kavzálno

prisl.:

kavzalno pogojen zgodovinski proces

SSKJ²

kavzalitéta -e ž (ẹ̑)
kavzalnost: odkril je kavzaliteto dogajanja

SSKJ²

kavzálnost -i ž (ȃ)
značilnost vzročnega, vzročnost: dokazoval je, da smotrnost ni v nasprotju s kavzalnostjo; absolutna kavzalnost

SSKJ²

kávzativen in kavzatíven -vna -o prid. (ȃ; ȋ)
jezikosl., v zvezi kavzativni glagol glagol, ki izraža povzročitev dejanja:

SSKJ²

kazačók in kazačòk -óka m (ọ̑; ȍ ọ̑)
hiter ruski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: plesati kazačok
// glasba za ta ples:

SSKJ²

kazák -a m (á)
obl. daljše vrhnje oblačilo za čez hlače ali krilo: nosi hlače in kazak; kazak iz platna

SSKJ²

kazálček -čka [kazau̯čək tudi kazalčək] m (ȃ)
manjšalnica od kazalec: s kazalčkom je pokazala proti hiši / kazalček nam meri čas

SSKJ²

kazálčen -čna -o [kazalčən in kazau̯čən] (ȃ)
pridevnik od kazalec 2: nadzirati elektronske in kazalčne instrumente

SSKJ²

kazálec -lca [kazau̯ca tudi kazalca] m (ȃ)
1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj; kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal
// smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec
2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke: kazalec kaže enajsto (uro); kazalec na uri se je premaknil na pet; kazalec na manometru, tehtnici / minutni, sekundni kazalec ki kaže minute, sekunde; v smeri urnega kazalca od leve proti desni
3. grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo: premikati kazalec po zaslonu; prilepiti besedilo na mesto kazalca
4. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: gre za pomemben časovni in stilni kazalec; kazalec življenjskih vrednot
// ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni kazalec; izračun kazalcev poslovnega uspeha
♦ avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali

SSKJ²

kazálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kazanje: kazalni instrumenti
♦ elektr. kazalno območje območje merilnega instrumenta, na katerem se vidi merjena vrednost; jezikosl. kazalni zaimek zaimek, ki kaže na določeno osebo ali stvar, njeno lastnost, velikost ali vrsto; teh. kazalno steklo steklo, na katerem se vidi višina gladine v posodi

SSKJ²

kazálka -e [tudi kazau̯ka] ž (ȃ)
1. zastar. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke; kazalec: kazalka tehtnice kaže na nič
2. jezikosl. beseda, znak, ki opozarja navadno na pogostejšo, nevtralnejšo besedo, obliko: slovar ima tudi kazalke

SSKJ²

kazálnik -a m (ȃ)
1. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: upoštevati kazalnike dejanskih razmer; kazalniki gibanja proizvodnje
// ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: analitična obdelava ekonomskih kazalnikov; finančni kazalniki
2. zastar. kazalec (pri uri): kazalnika stenske ure sta bila pokvarjena

SSKJ²

kazálo -a s (á)
1. seznam poglavij, sestavkov, v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani: knjiga nima kazala / abecedno kazalo
2. zastar. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke; kazalec: pogledal je na kazalo ure
♦ biblio. avtorsko kazalo urejeno po imenih avtorjev; imensko, stvarno, vsebinsko kazalo; navt. krmilno kazalo priprava na poveljniškem mostu, ki kaže položaj krmila; teh. oljno, vodno kazalo priprava, ki kaže višino olja, vode v posodi

SSKJ²

kázan -a m (ȃ)
voj. žarg. (vojaški) kotel: z menažkami v rokah so stali pred kazanom

SSKJ²

kazánje tudi kázanje -a s (ȃ; á)
glagolnik od kazati: kazanje dokumentov / kazanje jezika, zob
♦ ped. metoda kazanja metoda, pri kateri učitelj kaže učencem stvari in postopke, s katerimi jih želi seznaniti

SSKJ²

kazátelj -a m (ȃ)
publ., navadno s prilastkom kazalec, kazalnik: tako bo mogoče priti do realnih kazateljev za planiranje zdravstvenih ustanov

SSKJ²

kázati tudi kazáti kážem nedov. (á á á)
1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje
// s prislovnim določilom usmerjati pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: kazati proti vratom; kazala je na desno stran, za njim; s palico kazati po zemljevidu
// navadno v zvezi s pot voditi1, usmerjati: ženska nama je kazala pot / vozil je naprej, da je kazal pot; pren., knjiž. kazati pot do sreče
2. dajati podatke, informacije o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro / ura kaže enajst je enajst / tehtnica je kazala več, kot je mislil / mali kazalec kaže ure, veliki minute
3. nav. ekspr. imeti kaj vidno, opazno: krilo je prekratko in spet kaže noge / kazala je dve vrsti belih zob / strgan plašč je kazal podlogo; dvorišče kaže red in snago; na levi strani se kažejo ostanki nekdanjega gradu / slika kaže dekle v narodni noši na sliki je dekle; narediti kaj tako, kot kaže slika kot je na sliki
4. biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca kaže izgubo / podatki kažejo gmotno stanje; anketa kaže, da zanimanje za to raste / poskusi kažejo na podobnost med njima da sta si podobna; zdravje kaže na boljše / ta ideologija kaže vpliv kozmopolitizma
// nav. 3. os., z odvisnim stavkom izraža možnost, verjetnost: ni kazalo, da bi ga našli; kaže, da ima prav; kazalo je, da so ga odpustili / kaže, da bo lepo vreme / z njim slabo kaže / kakor (vse) kaže, si položaja ni bistveno izboljšal
5. nav. 3. os., navadno s prislovnim določilom imeti take zunanje znake, iz katerih se da predvidevati kaj: letina dobro, slabo kaže; sadje lepo kaže; ne kaže mu nič dobrega / ekspr. vreme še kar kaže lepo kaže / obraz kaže na jok da bo jokal; nebo kaže na dež / star. kaže se mu izguba da bo imel izgubo
6. delati vidno, opazno
a) razpoloženje, stanje: kazala je veliko jezo; javno ne kaže svoje ljubezni do nje; sovraštvo kažejo v besedah in dejanju / obraz je kazal sočutje, strah / to se lepo kaže v zgradbi hrbtenice
b) lastnost, značilnost: kazal je štirideset let; proti njej se kaže junaka / ta človek kaže zdrave nazore / na zunaj je kazal poštenost / z oslabljenim pomenom v šoli ni kazal pridnosti / nav. ekspr. ta obleka ga je kazala veliko mlajšega
c) razmerje, odnos: ta fant kaže veliko nadarjenost za glasbo; kaže velik smisel za pisanje / zaenkrat kaže voljo do dela
// nav. ekspr. imeti (vidno, opazno): umorjeni je kazal globoko rano / hrib že kaže zimsko lice; murve so kazale prvo brstje
7. nav. 3. os., ekspr., z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost narediti, storiti kaj: o tem kaže govoriti; ne kaže hoditi tja; niti minute ne kaže izgubljati; tega ne kaže zavreči / premišlja, kaj bi kazalo narediti / ob novem romanu se kaže vsaj malo zamisliti / temu človeku kaže pomagati / zastar. otrok kaže biti ubogljiv zdi se, da je
// elipt., navadno z nikalnico, v zvezi z drugega izraža verjetnost ene, edine možnosti: vdal sem se, drugega mi ni kazalo; ne kaže mi drugega, kakor potrpeti; ekspr. kaj mu je sploh še kazalo drugega
● ekspr. to že od samega začetka ni nikamor kazalo ni dajalo upanja na uspeh, ugodno rešitev; ne kaže svojih let videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. vsemu svetu kaže fige, jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ves čas jim je kazal hrbet bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; kazati komu jezik moliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. na filmskem platnu kažejo kavbojke predvajajo, so na sporedu; ekspr. kaže kosti, rebra zelo je suh; ekspr. pričel je kazati svoja leta dobivati za svojo starost značilne poteze, znake; ekspr. spet kaže čemeren obraz je slabe volje; ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; kaže dobro voljo pripravljen, voljen je kaj storiti, pomagati; ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. ljudje bi s prstom kazali za njim obsojali ga, imeli ga za krivega; ekspr. vzela sta se, ker je obema kazalo ker so bile okoliščine, prilike ugodne, primerne; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev

kázati se

tudi kazáti se

delati tako, da se lahko kaj gleda, opazuje:

kazal se je v ponošenem cilindru

/ rada se kaže ljudem; ni se rad kazal v javnosti hodil med ljudi; nastopal

/ življenje se mu kaže v pravi luči

kazáje

vlekel ga je s seboj, kazaje na grm

kazaje s pogledom, prstom proti sobi

kažóč

-a -e:

zastar. govoril je, kažoč nanjo

kažoč ji pot

SSKJ²

kázba -e ž (ȃ)
zlasti v severni Afriki osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo: v kazbi je bila posadka sto petdesetih mož; poveljnik kazbe
// mestna četrt: kazba je imela hiše stisnjene drugo ob drugi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kazeín -a m (ȋ)
biol., kem. sestavljena, v vodi netopna beljakovina: kazein koagulira
// agr. snov, ki se izloča pri kisanju mleka, sirnina: proizvodnja kazeina
♦ teh. močno, netopno lepilo, zlasti za les

SSKJ²

kazeínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kazein: izdelan na kazeinski osnovi / kazeinska barva barva, ki ima kot vezivo kazein
♦ teh. kazeinski klej klej iz kazeina, apna in dodatkov

SSKJ²

kazemáta -e ž (ȃ) nekdaj
1. zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi: v kazemati je bila skupina vojakov
// utrjen prostor na vojni ladji za nameščanje topov: kazemate v ladijskem trebuhu
2. temnica (v trdnjavi): kazemate goriškega gradu

SSKJ²

kázen1 -zni ž (ȃ)
1. kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev: otrok je bil priden, zato so mu kazen odpustili, preklicali; pog. kazen odsedeti, odslužiti; zaslužila je kazen; mila, stroga kazen; groziti s kaznijo; kazen za tatvino; vzgojni učinek kazni / doma ga je doletela, zadela huda kazen / dati kazen kaznovati; dobiti kazen biti kaznovan / disciplinska, eksemplarična kazen / v prislovni rabi: za kazen bo ostal doma; ekspr. naj bo za kazen, je rekel škodoželjno / ubogal je iz strahu pred kaznijo kaznovanjem
// dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe: moral je plačati kazen / publ. zapadel je kazni
2. pravn. ukrep proti krivemu in kazensko odgovornemu storilcu kaznivega dejanja, (gospodarskega) prestopka ali prekrška: določiti, odmeriti, predpisati kazen; kazen izreči, izvršiti / kazen nastopiti / obsoditi koga na denarno, zaporno kazen / pogojna kazen pri kateri se izvršitev kazni pogojno odloži; pogojna obsodba; prostostna kazen ali kazen odvzema prostosti pri kateri mora obsojenec prebivati v zavodu za prestajanje kazni zapora; smrtna kazen pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; telesna kazen pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; kumulativno predpisana kazen pri kateri se obsojenec kaznuje z denarno in zaporno kaznijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica; kazen zaplembe premoženja
♦ ped. vzgojna kazen; rel. večna kazen večno trpljenje človeka po smrti; šol. pisati kazen nekdaj zaradi nediscipline prepisovati kak tekst

SSKJ²

kázen2 -zna -o prid. (á)
1. star. ki obeta uspeh; obetajoč, uspešen: kazen učenec; tak začetek ni kazen / žito je letos kazno
2. zastar. lep2, postaven1: bil je prav kazen fant; bila je kazno dekletce

kázno

prisl., navadno v povedni rabi

star.

kaže, zdi se:

kazno je, da je nevarnost mimo

kazno je, da je on kriv

otrok nimava in kazno je, da jih tudi ne bova imela

zastar.

primerno, prav:

poveljstvu se je zdelo kazno, da ga premesti

SSKJ²

kázenski -a -o [kazənski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na kazen ali kaznovanje:
a) materini kazenski ukrepi se niso obnesli / kazenska premestitev / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati; kazenska kolonija nekdaj območje zunaj domovine, kamor se pošiljajo kaznjenci v pregnanstvo
♦ šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška
b) izdati kazenski nalog; kazenski predpis / sprožiti, uvesti, ustaviti kazenski postopek postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; kazenski pregon; kazenski proces; kazenski ukrep; kazenski zakonik zakonik, ki obsega sistematično razvrščene določbe materialnega kazenskega prava; kazenski poboljševalni dom nekdaj zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod nekdaj zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti; kazenska odgovornost odgovornost krivega in prištevnega ali zmanjšano prištevnega storilca kaznivega dejanja; kazenska preiskava; kazenska sankcija; kazensko pravo pravna pravila, ki obsegajo kazensko materialno, kazensko procesno pravo ter pravo izvrševanja kazenskih sankcij

kázensko

prisl.:

kazensko odgovoren

bila je kazensko premeščena

SSKJ²

kázenskopráven -vna -o [kazənskopravən] prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na kazensko pravo: kazenskopravni ukrepi; kazenskopravna odgovornost

SSKJ²

kazeózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. po videzu, zgradbi podoben zrnatemu siru ali skuti, sirast: kazeozna bezgavka / kazeozna pljučna tuberkuloza

SSKJ²

kazína -e ž (ȋ)
1. nekdaj poslopje, prostor za družabne sestanke, zabavo: večkrat je šel v kazino; godba v kazini
2. častniški ali podčastniški dom z restavracijo: hrani se v kazini / šef častniške kazine

SSKJ²

kazíno -a in kazinó -ja m (ȋ; ọ̑)
1. nekdaj poslopje, prostor za družabne sestanke, zabavo: v kazinu je godba in ples; gledališča in kazini / družabna prireditev v dvorani kazina
2. podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger, igralnica: spet igra v kazinu
3. častniški ali podčastniški dom z restavracijo: kosila sta v kazinu / oficirski kazino

SSKJ²

kazínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kazino: kazinski ples / kazinska dvorana

SSKJ²

kazíti -ím nedov., kažèn in kazèn (ī í)
1. delati kaj manj lepo: kazil ga je debel vrat; lice ji je kazila bradavica; to jo zelo kazi
// nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: njeno nerazpoloženje mi je kazilo srečo, veselje / slabo vreme ni kazilo dobre volje
2. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim govorjenjem kazi mladino, otroke

kazíti se

kvariti se, slabšati se:

v tej vročini se hrana kazi

●

ekspr. vreme se že kazi postaja deževno, mrzlo

SSKJ²

kaznílnica -e ž (ȋ)
do 1945 zavod za prestajanje daljših kazni odvzema prostosti za odrasle obsojence: bil je paznik v kaznilnici

SSKJ²

kaznílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kaznilnico: kaznilniška obleka / kaznilniški paznik

SSKJ²

kázniti -im dov. in nedov. (ȃ)
zastar. kaznovati: kaznili so ga za njegovo svojevoljno dejanje; gosposka je znala ostro kazniti

SSKJ²

kaznív -a -o prid. (ī í)
ki zasluži kazen: kaznivo prekupčevanje
// pravn., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana sankcija: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja

SSKJ²

kaznívost -i ž (í)
pravn. dejstvo, da je kaj kaznivo: kaznivost dejanja

SSKJ²

káznjenec -nca m (ȃ)
oseba, ki ji je za dalj časa odvzeta prostost: kaznjence vodijo na delo; odpuščeni kaznjenci
♦ pravn. kaznjenec do 1945 kdor prestaja daljšo kazen odvzema prostosti v kaznilnici

SSKJ²

káznjenka -e ž (ȃ)
ženska, ki ji je za dalj časa odvzeta prostost: stražiti kaznjenke

SSKJ²

káznjenski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kaznjence: kaznjenski oddelki / kaznjenska obleka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kaznoválec -lca [kaznovau̯ca in kaznovalca] m (ȃ)
knjiž. kdor kaznuje: bil je sodnik in kaznovalec

SSKJ²

kaznoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kaznovanje: kaznovalni organi; uprli so se zoper kaznovalno oblast / kaznovalni ukrepi; sodišče je poostrilo kaznovalno politiko
♦ pravn. kaznovalna pravica pravica kaznovanja

SSKJ²

kaznovánec -nca m (á)
knjiž. kdor je kaznovan: mati je kaznovancu odpustila
// kaznjenec: javil se je bivši kaznovanec

SSKJ²

kaznovánje -a s (ȃ)
glagolnik od kaznovati: v kaznovanju je bil neusmiljen / kaznovanje otroka je zaleglo

SSKJ²

kaznováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
dati, določiti komu kazen: kaznovati otroka; kaznovali so jo zaradi nereda; v šoli so ga kaznovali, ker je motil pouk; milo, ostro kaznovati / fanta so eksemplarično kaznovali / kaznovati zločince; sleparja so kaznovali brez usmiljenja; kaznovati koga z globo, smrtjo / to dejanje se kaznuje z zaporom do enega leta

kaznován

-a -o:

bil je kaznovan za več prestopkov

sam.: kaznovani je moral plačati denarno kazen

SSKJ²

kazuár tudi kázuar -ja m (ā; ȃ)
zool. noju podobna ptica, ki živi v gozdovih Nove Gvineje in Avstralije, Casuarius casuarius: emu in kazuar

SSKJ²

kazuíst -a m (ȋ)
knjiž. kdor se ukvarja s kazuistiko: navdušen kazuist

SSKJ²

kazuístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kazuiste ali kazuistiko: kazuistično reševanje konkretnih primerov / kazuistično mišljenje

SSKJ²

kazuístika -e ž (í)
knjiž. razreševanje, pojasnjevanje posameznega dejstva z analognim dejstvom: ukvarjati se s kazuistiko; kazuistiko je zamenjala empirija / slabš. izgubljal se je v kazuistiki pravil
♦ rel. del moralke, ki ob konkretnih primerih razlaga splošna moralna načela

SSKJ²

kázula -e ž (ȃ)
rel. mašni plašč: imel je črno, težko kazulo

SSKJ²

kázus -a m (ȃ)
knjiž. (konkretni) primer: glede tega je sedanji kazus drugačen
♦ jezikosl. sklon

SSKJ²

kážipót -a m (ȃ-ọ́)
tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj: postaviti kažipot; ob cesti stoji lesen kažipot
// ekspr. svetovalec, vodnik2: dolgo je bil njegov kažipot; pren. priročnik nam bo dober kažipot po literaturi

SSKJ²

kažipóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kažipot: kažipotni napisi / kažipotne table na križiščih; kažipotno znamenje

SSKJ²

kdáj1 prisl. (ā)
1. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja: kdaj prideš? kdaj, pravite, začnemo zidati? kdaj in kje se je to zgodilo? ekspr. kdaj neki je začel kaditi? / ekspr.: kdaj se boš odvadil površnosti; kdaj sem pa jaz odločal nikoli / do kdaj boš doma? od kdaj je ta hiša tvoja? za kdaj je sklican sestanek? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ne spominjam se, kdaj je bil nazadnje pri nas; elipt. ura je minila, da nista vedela kdaj
2. ekspr., navadno v zvezi z že izraža veliko časovno oddaljenost: kdaj smo te že pričakovali; že kdaj bi bil moral to storiti / v hiši je od kdaj že sama revščina in lakota; prim. bogve, kdove

SSKJ²

kdàj2 prisl. (ȁ)
1. izraža, da se dejanje dogaja v nedoločenem času: pridi še kdaj / kdo bi bil kdaj pomislil na to / to bo moral kdaj popraviti; zdi se mi, da sem ga kdaj že videl; o tem spregovorimo kdaj drugič
// izraža, da se dejanje dogaja v poljubnem času: kdor ga je kdaj videl, ga ni mogel pozabiti; danes si lepša kakor kdaj poprej; ali je sploh kdaj doma? elipt. če kdaj, danes si lahko zadovoljen
2. navadno v zvezi kdaj – kdaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: pomaga kdaj temu, kdaj onemu; v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov
// v zvezi kdaj pa kdaj izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tudi take reči se kdaj pa kdaj primerijo / kdaj pa kdaj se ozre nazaj
● elipt. rad bi se pogovoril z njim, pa ni(ma) kdaj ni(ma) časa, ne utegne; ekspr. bila je lepa kot le kdaj zelo lepa; prim. malokdaj, redkokdaj

SSKJ²

kdàjkóli in kdàj kóli prisl. (ȁ-ọ̑)
knjiž. izraža, da se dejanje dogaja v poljubnem času; kdaj2: bil je najboljši prijatelj, kar jih je kdajkoli imela; enotnost je potrebna bolj kakor kdajkoli poprej
// nar. kadarkoli1: Nekoč, kdajkoli, bo prišel (N. Gaborovič)

SSKJ²

kdó kóga zaim., kómu, kóga, kóm, kóm (ọ̄)
1. izraža vprašanje po neznani osebi: kdo je to napisal? koga si srečal? s kom se pogovarjaš? / kdo od vas ga pozna? / kot klic pri dražbi kdo da več? kot poziv straže kdo tam? / ekspr.: pa delal, kdo bo; takrat je stopil v razred – kdo? Sam nadzornik; pog. vtem ko se pogovarjamo o sosedu, koga ti ne prinese vrag? Ravno njega / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ali veš, kdo sem; zdaj vidiš, s kom imaš opravka; elipt. bomo videli, kdo bo koga
2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža nasprotno trditev: kdo bi si bil kaj takega mislil? kdo neki jo je nagovarjal k poroki? Nihče; le kdo ti bo pomagal? / kdo bi ne bil vesel takega sina?
3. izraža nedoločeno, poljubno osebo: naj stopi kdo po zdravnika; dati komu kaj; o tem se moram s kom pogovoriti / naj ga zamenja kdo drug / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; gorje, če bi te kdo slišal; če kdo, on to zna
4. nar. vzhodno kdor: kdo jé pri naši mizi, bo tudi delal
● dela ima kot le kdo zelo veliko; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, rada jo pa le ima poudarja trditev; pog. bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje; pog., ekspr. za koga me pa imaš kakšne lastnosti mi pripisuješ; s kom me zamenjuješ; pog. denar dobiva od ne vem koga od neznane osebe; ekspr. kdo vse je že bil tam zelo veliko jih je bilo; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba; prim. kdove

SSKJ²

kdór tudi kdòr kógar zaim., kómur, kógar, kómer, kómer [komər] (ọ̑; ȍ ọ̑)
1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico za osebo, nakazano v nadrednem stavku: kdor je to storil, naj pove; nagajal je, komur je mogel; ni nikogar, s komer bi lahko govoril / kogar je srečal, vsakega je pozdravil / ne ustrašim se ga, pa naj pride, kdor hoče; ekspr. kdor že si, postoj za hip
● preg. kdor išče, najde; preg. kdor laže, ta krade
2. s členkom izraža poljubnost osebe: naj nas vodi kdor že bodi; poseda s komer že; prim. kdorkoli, kdorsibodi

SSKJ²

kdórkóli tudi kdòrkóli kógarkóli in kdór kóli tudi kdòr kóli kógar kóli zaim. (ọ̑-ọ̑; ȍ-ọ̑ ọ̑-ọ̑)
izraža poljubno osebo: to pismo lahko bere kdorkoli / ekspr. od kogarkoli si pa res ne dam ukazovati / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: kdorkoli bo pisal o tem, ne bo mogel mimo tega dogodka; kdorkoli to trdi, laže

SSKJ²

kdórsibódi tudi kdòrsibódi kógarsibódi in kdór si bódi tudi kdòr si bódi kógar si bódi zaim. (ọ̑-ọ́; ȍ-ọ́ ọ̑-ọ́)
kdorkoli: skrivnost je moral kdo izdati, kdorsibodi / nikar se ne brati s komersibodi
● ekspr. on ni kdorsibodi je pomembna oseba

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kdóvé in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́)
izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove od kod
// ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam

SSKJ²

kebáb -a m (ȃ)
1. gastr. jed iz mariniranega govejega, piščančjega ali jagnječjega mesa, v plasteh nataknjenega na raženj, z dodano zelenjavo in omako, navadno v posebni vrsti kruha: prodajalna kebaba; burek, hamburger in kebab / piščančji kebab / iti na kebab
2. meso, namenjeno za take jedi: prodajalec je pekel kebab

SSKJ²

kébast -a -o prid. (ẹ́)
nar. dolenjsko prekratek, premajhen: ta obleka je kebasta

SSKJ²

kébček -čka m (ẹ̄)
zool. s puhom porasel ptičji mladič; mahovec: fazanji kebček

SSKJ²

kebèl -blà tudi kèbel -bla [kəbəu̯] m (ə̏ ȁ; ə̀)
nar. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; škaf: kebel vode; ženske s kebli na glavi

SSKJ²

kéber -bra m (ẹ́)
pog. majski hrošč: letos je veliko kebrov
● star. pili so, dokler je bilo kaj kebrov denarja

SSKJ²

keblíca -e [kəblica] ž (í)
nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido

SSKJ²

keblìč -íča [kəblič] m (ȉ í)
manjšalnica od kebel: prodajal je lesene žlice, kuhalnice in kebliče

SSKJ²

keblíček -čka [kəbličək] m (ȋ)
manjšalnica od kebel: kebliček vode

SSKJ²

kébrček -čka m (ẹ̄)
1. manjšalnica od keber: na drevju je polno kebrčkov
2. ekspr. ljubka, mikavna ženska: njegovo dekle je pa res kebrček

SSKJ²

kèc1 -à in -a in kèc kêca in kéc kéca [prva oblika kəc] m (ə̏ ȁ, ə̀; ȅ é; ẹ̑)
1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as1: dobiti kec
2. nar. košček, grižljaj: daj mi kec kruha

SSKJ²

kèc2 [kəc] medm. (ə̏)
klic mački beži, pojdi: kec z mize

SSKJ²

kéčap -a m (ẹ̑) gastr.
omaka iz paradižnika, kisa in začimb: krompirček s kečapom / paradižnikov kečap; v prid. rabi: kečap omaka

SSKJ²

kečíga -e ž (í)
zool. sladkovodna riba s hrustančastim ogrodjem, Acipenser ruthenus: loviti kečige; kaviar iz iker kečige

SSKJ²

kêčka in kéčka -e ž (ȇ; ẹ̑)
nar. vzhodno kita (las): zgrabil jo je za kečko

SSKJ²

kečup gl. kečap

SSKJ²

kedaj gl. kdaj1

SSKJ²

kedív -a m (ȋ)
zgod., od 1867 do 1914 naslov za egiptovskega vladarja:

SSKJ²

kefalopod gl. cefalopod

SSKJ²

kefír -ja m (ī)
gastr. kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij in kvasnic: sirotka, jogurt in kefir

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kêgelj tudi kégelj -glja m (é; ẹ́)
kiju podoben predmet, uporabljan pri kegljanju: postavljati keglje / premagali so jih za štirinajst kegljev

SSKJ²

kêgeljen tudi kégeljen -jna -o [kegəljən] prid. (ȇ; ẹ̑)
šport., v zvezi kegeljni križ kvadratast predmet z železnimi podstavki za keglje:

SSKJ²

kegljáč -a m (á)
igralec pri kegljanju: balinarji in kegljači / kegljači na ledu

SSKJ²

kegljáčica -e ž (á)
igralka pri kegljanju: nastop kegljačic

SSKJ²

kegljánje -a s (ȃ)
(športna) igra, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: ukvarjati se s kegljanjem / mednarodni turnir, prvenstvo v kegljanju / kegljanje na ledu

SSKJ²

kegljáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kegljače ali kegljanje: član kegljaškega kluba / kegljaška tekma

SSKJ²

kegljáti -ám nedov. (á ȃ)
igrati (športno) igro, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: karta in keglja

SSKJ²

kegljávec -vca m (ȃ)
kegljač: bil je izvrsten kegljavec

SSKJ²

kegljávka -e ž (ȃ)
kegljačica: mednarodno tekmovanje kegljavk

SSKJ²

kegljíšče -a s (í)
igrišče za kegljanje: balinišče in kegljišče / dvostezno kegljišče

SSKJ²

kéha -e ž (ẹ̑)
nižje pog. zapor, ječa: pobegniti iz kehe; je že dve leti v kehi / dobil je štiri tedne kehe

SSKJ²

kehljáti -ám nedov. (á ȃ)
oglašati se z grgravim glasom: svinje kehljajo

kehljáti se

zastar.

smejati se, hahljati se:

kehljal se je na ves glas

SSKJ²

kêj1 -a m (ȇ)
knjiž. urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, keje in mostove

SSKJ²

kêj2 -a m (ȇ)
knjiž. biljardna palica:

SSKJ²

kèk medm. (ȅ)
posnema glas koklje, lisice, ponirka: ponirki se enolično oglašajo: kek, kek

SSKJ²

keketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
oglašati se z glasom kek: lisice keketajo

SSKJ²

kéks -a m (ẹ̑)
ploščato pecivo okrogle, pravokotne oblike, navadno iz krhkega testa: ponuditi kekse; doma pečeni keksi; zavitek keksov; škatla s keksi / medeni keksi; otroški keksi

SSKJ²

keksárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje keksov: pekarna in keksarna

SSKJ²

kéla -e ž (ẹ́)
nižje pog. zidarska žlica: opazoval je zidarja s kelo v roki

SSKJ²

kélih -a m (ẹ́)
1. rel. dragocena obredna posoda, zožena proti podstavku: zlat kelih; pren., pesn. kelih trpljenja
2. boljši kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom: kristalni kelihi; kelihi in navadni kozarci / kelih vina
3. knjiž. kar je po obliki podobno kelihu: rože so dvigale svoje težke kelihe proti soncu / cvetni kelih

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kélihast -a -o prid. (ẹ́)
podoben kelihu: kelihasti kozarci / kelihasta oblika

SSKJ²

kélnar -ja m (ẹ́)
nižje pog. natakar: plačati kelnarju

SSKJ²

kélnarica -e ž (ẹ́)
nižje pog. natakarica: prijazna kelnarica

SSKJ²

kelnáriti -im nedov. (á ȃ) pog.
delati kot natakar: med počitnicami je kelnarila v lokalu

SSKJ²

kéltski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Kelte: keltska plemena / keltski jeziki

SSKJ²

kélvin -a m (ẹ̑)
fiz. enota za merjenje temperature po lestvici z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja: temperatura tristo kelvinov [K]

SSKJ²

Kélvinov -a -o prid. (ẹ̑)
fiz., v zvezi Kelvinova lestvica lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja: uporabljati Kelvinovo lestvico

SSKJ²

kémbelj -blja tudi -na [kembəlj] m (ẹ́)
1. podolgovat, proti koncu odebeljen kovinski predmet, gibljivo pritrjen v zvon: slišali so se le udarci kemblja
2. pog. (gibljiva) utež: tehtnica s kembljem

SSKJ²

kémbeljček -čka [kembəljčək] m (ẹ̄)
manjšalnica od kembelj: zvon z bakrenim kembeljčkom

SSKJ²

kémičarka -e ž (ẹ́)
strokovnjakinja za kemijo: zaposlena je kot kemičarka v tekstilni tovarni; fizičarka in kemičarka

SSKJ²

kémičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na lastnosti in spremembe snovi: kemičen pojav; kemična sestava tal, vode; kemična zgradba; fizikalne in kemične spremembe / kemične lastnosti snovi / kemična energija / kemično gnojilo; kemična sredstva / kemična industrija, tovarna / kemični svinčnik svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; kemično črnilo / kemična čistilnica
♦ kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kemični element snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element; kemični proces proces, pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; kemična prvina snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; prvina; (kemična) reakcija reakcija, pri kateri se snov bistveno spremeni
// kemijski: kemični inštitut; kemični laboratorij; varuh kemične zbirke / pog. kemični inženir inženir kemije

kémično

prisl.:

kemično čistiti

kemično razstaviti

kemično aktiven

kemično čista snov snov brez kakršnihkoli primesi

SSKJ²

kemigráf -a m (ȃ)
tisk. izdelovalec klišejev: litograf in kemigraf

SSKJ²

kemigrafíja -e ž (ȋ)
1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše:
2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj kemigrafije

SSKJ²

kemíja -e ž (ȋ)
veda o lastnostih in spremembah snovi: uporabna kemija / jedrska, nuklearna kemija / fizikalna kemija ki proučuje fizikalne pojave pri kemičnih reakcijah; fiziološka kemija ki raziskuje kemične procese v organizmih; forenzična kemija ki se ukvarja z dokazovanjem zastrupitev / študira fiziko in kemijo; inženir, profesor kemije
♦ kem. analitična kemija ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; anorganska ki proučuje anorganske, organska kemija ki proučuje organske spojine

SSKJ²

kémijski tudi kemíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ)
nanašajoč se na kemijo: kemijski inštitut; kemijski laboratorij / kemijski tehnik / kemijske razlage
♦ kem. kemijska kinetika fizikalna kemija, ki proučuje pogoje in potek kakega procesa
// kemičen: fizikalne in kemijske lastnosti snovi / kemijska energija; kemijska reakcija

SSKJ²

kémik -a m (ẹ́)
strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik; kemik za organsko kemijo; fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije

SSKJ²

kemikálija -e ž (á)
nav. mn., kem. kemična spojina, ki se uporablja za kemične reakcije: nekatere snovi so obstojne proti kemikalijam

SSKJ²

kémiluminiscénca tudi kémiluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑)
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije:

SSKJ²

kemizácija -e ž (á)
vsestransko izkoriščanje izsledkov kemije v industriji, poljedelstvu: kemizacija narodnega gospodarstva; mehanizacija in kemizacija

SSKJ²

kemízem -zma m (ī)
kem. kemična sestava česa: masti in olja so po svojem kemizmu spojine glicerina in raznih organskih kislin; kemizem tal; kemizem zemljišča
// kemični procesi: kemizem v človeškem in živalskem telesu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kémoluminiscénca tudi kémoluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑)
fiz. kemiluminiscenca

SSKJ²

kemometríja -e ž (ȋ)
veda, ki se ukvarja z matematičnimi in statističnimi postopki ter metodami za obdelavo kemijskih podatkov: laboratorij za kemometrijo; kemometrija in računalniška obdelava podatkov

SSKJ²

kémosintéza -e ž (ẹ̑-ẹ̑)
bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v nekaterih bakterijah pod vplivom energije, ki se sprošča pri oksidaciji anorganskih spojin:

SSKJ²

kémotéhnik -a m (ẹ̑-ẹ́)
publ. kemijski tehnik: tovarna razpisuje delovno mesto kemotehnika

SSKJ²

kémoterapévtičen -čna -o (ẹ̑-ẹ́)
pridevnik od kemoterapija: kemoterapevtično sredstvo

SSKJ²

kémoterapévtik -a m (ẹ̑-ẹ́) farm.
zdravilo, ki ga navadno kot infuzijo dajejo bolnikom z rakavimi obolenji: zdravljenje s kemoterapevtiki; antibiotiki in kemoterapevtiki

SSKJ²

kémoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
med. zdravljenje s kemičnimi sredstvi: kemoterapija raka, tuberkuloze

SSKJ²

kemp ipd. gl. kamp ipd.

SSKJ²

kengurú -ja m (ȗ)
avstralska žival, ki nosi mladiča v trebušni vreči: dolgi skoki kengurujev

SSKJ²

kengurújček -čka m (ȗ)
pripomoček za prenašanje dojenčka, manjšega otroka na sprednji strani telesa: otroka je nosila v kengurujčku

SSKJ²

kengurújčkanje -a s (ȗ)
pestovanje golega novorojenčka, zlasti nedonošenčka, na goli koži: kengurujčkanje očeta, matere z novorojenčkom; počivalnik za kengurujčkanje

SSKJ²

kengurújski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kenguruje: kengurujski skoki / kengurujsko usnje

SSKJ²

kenotáf -a m (ȃ)
knjiž. spomenik, nagrobnik umrlemu v tujini ali neznano kje, postavljen v domovini: postaviti kenotaf

SSKJ²

kenozóik -a m (ọ́)
geol. vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi mezozoiku, novi zemeljski vek: členitev kenozoika; sredina, začetek kenozoika; intenzivno vulkansko delovanje v poznem kenozoiku

SSKJ²

kenozójski -a -o (ọ̑)
pridevnik od kenozoik: kenozojska doba

SSKJ²

kentáver -vra m (á)
v grški mitologiji bitje, ki je od pasu navzdol konj: lokostrelci kentavri; kentavri, favni in satiri

SSKJ²

kentávrski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kentavre: slišal se je topot kentavrskih kopit / ekspr. iz grla se mu je izvil kentavrski krik

SSKJ²

kéntumski -a -o prid. (ẹ̑)
jezikosl., v zvezi kentumski jeziki skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v mehkonebne:

SSKJ²

kép -a m (ẹ̑)
obl. kratko ogrinjalo, navadno žensko: imela je večerno obleko s krznenim kepom; kepu podoben plašč

SSKJ²

képa -e ž (ẹ́)
1. sneg, stisnjen v kroglasto obliko: otroci delajo kepe; metati kepe; obmetavati se s kepami / snež(e)ne kepe / kepa snega je priletela v okno
2. navadno s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: kepa blata; prinesla je veliko kepo masti; otiral se je s kepo konjske žime / črne kepe premoga kosi / sladkor je v kepah kepast / zmečkati kaj v kepo
3. kos sprijete prsti; gruda: na njivi tolče kepe; trda, velika kepa
4. v zvezi snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih: na mizi ima vazo s sneženimi kepami

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

képanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od kepati: začne se s kepanjem, neha pa s pretepom

SSKJ²

képast -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na kepo: kepasta zemlja / kepast premog ki je v kepah / na nebu so bili črni, kepasti oblaki kopasti

SSKJ²

képati -am nedov. (ẹ̄)
metati kepe (snega): spet ga kepa; otroci se kepajo

SSKJ²

kepén -a m (ẹ̑)
star. podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; hermelin: ujeti kepena
// krzno te živali: ovratnik iz kepenov

SSKJ²

képer -pra m (ẹ́)
tekst. vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte: tkati v kepru
// bombažna, svilena, volnena tkanina v tej vezavi: hlače iz rjavega kepra; keper za obleko, podlogo; v prid. rabi: keper trak

SSKJ²

képica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od kepa: metati kepice; kepica snega / svinčena kepica; kepice premoga / moka je bila v kepicah

SSKJ²

képiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑)
sprijemati se (v kepe): sneg se kepi / zemlja se kepi

SSKJ²

képrast -a -o prid. (ẹ́)
tekst. keprov: tkanine v keprasti vezavi so mehkejše

SSKJ²

képrov -a -o prid. (ẹ́)
tekst., navadno v zvezi keprova vezava vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte: tkanine v keprovi vezavi

SSKJ²

ker vez., v vzročnih odvisnih stavkih
za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: ker resnice ni smel povedati, je rajši molčal; ker ga je doma zeblo, je šel v kavarno; nanj sem se obrnil zato, ker vem, da je pošten / zdelo se jima je zelo zabavno, ker sta ušla od doma da
// ekspr. za vzročno pojasnjevanje prej povedanega: skrb je odveč, ker delavci so zanesljivi kajti, zakaj, saj

SSKJ²

kerámičar -ja m (á)
1. izdelovalec predmetov iz žgane gline; keramik: keramičarji se udeležujejo strokovnih ekskurzij in obiskov mednarodnih bienalnih razstav
2. polagalec keramičnih ploščic: keramičar je položil ploščice v kuhinji in kopalnici; kvalificirani in priučeni keramičarji; vodoinštalater in keramičar

SSKJ²

kerámičarka -e ž (á)
izdelovalka predmetov iz žgane gline: je spretna keramičarka

SSKJ²

kerámičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na keramike ali keramiko: keramični delavci; keramična industrija / keramična barva; (keramične) ploščice / keramični predmeti keramika

SSKJ²

kerámik -a m (á)
izdelovalec predmetov iz žgane gline: keramiki in steklarji

SSKJ²

kerámika -e ž (á)
izdelki iz žgane gline: izdeluje keramiko; fina, groba keramika; keramika, okrašena z rastlinskimi motivi; grafike in keramike / dekorativna keramika
♦ um. dipilonska keramika z geometrično stiliziranimi liki
// izdelovanje takih izdelkov: ukvarja se s keramiko

SSKJ²

keratín -a m (ȋ)
biol., kem. beljakovinska snov, glavni sestavni del las, nohtov, rogov: nekatere glivice se hranijo s keratinom; sinteza, tvorba keratina / lasni keratin; balzam za lase z dodanim keratinom / beljakovina keratin

SSKJ²

kêrempuhovski -a -o prid. (ȇ)
tak kot pri Krleževem Kerempuhu: kerempuhovski način govorjenja

SSKJ²

kerénščina -e ž (ẹ̑)
v Rusiji, po februarski revoluciji leta 1917 meščansko-kapitalistična politika, imenovana po Aleksandru Kerenskem: poraz kerenščine

SSKJ²

kêrija -e ž (é)
vrtn. okrasni grm z zlato rumenimi cveti, Kerria japonica:

SSKJ²

kêrlc -a m (ȇ)
pog., ekspr. postaven, sposoben moški: to ti je kerlc

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kerling gl. curling

SSKJ²

kerosin gl. kerozin

SSKJ²

kerozín -a m (ȋ)
kem. frakcija nafte z vreliščem med 180 °C in 300 °C: več tisoč litrov, ton kerozina; mešanica kerozina in tekočega kisika / natočiti kerozin; kerozin za letala; cene, obdavčitev kerozina; izlitje, iztekanje kerozina; polni rezervoarji kerozina; zgorevanje kerozina

SSKJ²

kêrub -a m (ȇ)
rel. angel, za stopnjo nižji od serafa: zbori kerubov in serafov; pren., ekspr. ni se mogel nagledati tega svojega keruba

SSKJ²

kerubín -a m (ȋ)
rel. kerub: kerubini in serafini

SSKJ²

kerubínski -a -o (ȋ)
pridevnik od kerubin: kerubinske pesmi

SSKJ²

kêrubov -a -o (ȇ)
pridevnik od kerub: kerubov meč

SSKJ²

kêrubski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na kerube: kerubski spev / ima obrazek s kerubsko milino

SSKJ²

kès -a tudi -à [kəs] m (ə̏ ə̄, ȁ)
knjiž. kesanje: prevzel ga je kes; globok kes / v srcu ni čutila kesa

SSKJ²

kesánje -a [kəsanje] s (ȃ)
neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja
♦ rel. kesanje čustvo zaradi lastnega greha, združeno s sklepom poboljšanja; zmoliti kesanje molitev, navadno na koncu spovedi

SSKJ²

kesáti se -ám se [kəsati se] nedov. (á ȃ)
imeti, čutiti kesanje: kesa se svojega dejanja, obljube / kesal se je, da je bil prepozen / ekspr. še kesal se boš!

SSKJ²

kesón -a m (ọ̑)
1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov
2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona

SSKJ²

kesónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na keson: oba opornika bi morali izdelati v kesonskem sistemu; kesonska gradnja / kesonski delavec
♦ med. kesonska bolezen bolezen zaradi prehitrega prehoda z velikega pritiska na navadnega

SSKJ²

késteljski tudi késtheljski -a -o prid. (ẹ̑)
arheol., v zvezi kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji:

SSKJ²

kêš -a m (ȇ)
pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu gotovina: nimam keša, plačal bom s čekom

SSKJ²

ketering gl. catering

SSKJ²

kétlaški tudi kötlaški -a -o [kétlaški] prid. (ẹ̑)
arheol., v zvezi ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah:

SSKJ²

ketón -a m (ọ̑)
kem. spojina, ki nastane z oksidacijo sekundarnega alkohola: aldehidi in ketoni

SSKJ²

kévder -dra m (ẹ́)
nižje pog. klet: šla je v kevder po jabolka / vinski kevder

SSKJ²

kévdrc -a m (ẹ̑)
nižje pog. klet: vrata kevdrca

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kfórjevec -vca m (ọ̑) na Kosovu od 1999 dalje
pripadnik mednarodnih mirovnih sil KFOR: kforjevci so postavili več nadzornih točk, vendar ropanja niso mogli preprečiti

SSKJ²

kh [kh̀] medm.
posnema glas jezne mačke: mačka se zažene v psa in puha: kh, kh, kh

SSKJ²

ki zaim., v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek, v oziralnih odvisnih stavkih
1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku
a) v nepredložni rabi: to je (tisti) človek, ki me je rešil hude zadrege; drobna bitja, ki jih odkriva mikroskop; govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš / tako se bo zgodilo vsakemu, ki ji bo ugovarjal / ekspr. to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl / ekspr. ne pozabi name, ki te imam najrajši; elipt. molči, ki nič ne veš
b) zastar., v predložni rabi: dobil bo službo, ki se zanjo poteguje; prašne ulice, ki se je deček potepal po njih po katerih / zastar. govoriš s človekom, ki veš, da je podlež o katerem veš
2. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: besedo je dobil poslanec, ki je govoril dobro uro; tedaj je pripeljal avto, ki je dečka podrl in dečka podrl
3. star. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; ker: to imaš, ki si ji dajal potuho; sram naj te bo, ki nam kruh odjedaš
● star. ki so ga poznali, ga niso obsojali tisti, ki; nar. bedak, ki si! zelo si nespameten, neumen; nar. zagleda nekaj črnega, ki se plazi med zelenjem kar

SSKJ²

kianizíranje -a s (ȋ)
les. postopek, pri katerem se les prepoji z živosrebrovim kloridom, da se mu poveča trajnost:

SSKJ²

kíber in cyber -- [druga oblika sájbər] v prid. rabi (í; á)
nanašajoč se na računalnik, splet: kiber prostor; kiber generacija; kiber kavarna

SSKJ²

kíber... prvi del zloženk (í)
nanašajoč se na računalnik, splet: kiberprostor in kiber prostor; kiberkavarna in kiber kavarna

SSKJ²

kíberkavárna in kíber kavárna in cyber kavárna -e [tretja oblika sájbər kavárna] ž (í-ȃ; á, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta: igranje spletnih iger v kiberkavarni; storitve kiberkavarn

SSKJ²

kibernétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij
2. ki je v zvezi z računalnikom, spletom: kibernetični prostor; kibernetična kavarna / kibernetični kriminal, napad / kibernetična kultura, umetnost

SSKJ²

kibernétik -a m (ẹ́)
strokovnjak za kibernetiko: kibernetiki in fiziki

SSKJ²

kibernétika -e ž (ẹ́)
veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko

SSKJ²

kibernetizácija -e ž (á)
računalniško avtomatiziran nadzor nad proizvodnjo: kibernetizacija dela, zabave, življenja; avtomatizacija in kibernetizacija procesov

SSKJ²

kibernétski -a -o prid. (ẹ̑)
kibernetičen: kibernetski stroji; kibernetska tehnika / kibernetski kriminal, napad; kibernetski prostor; kibernetska kavarna; kibernetska kultura, umetnost

SSKJ²

kíberprôstor in kíber prôstor in cyber prôstor -óra [tretja oblika sájbər prôstor] m (í-ó í-ọ́; á, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje: deskanje po kiberprostoru; vzdevek v kiberprostoru

SSKJ²

kiberščák -a m (á) rač. žarg.
kdor pogosto uporablja internet: kiberščaki s hitrimi internetnimi povezavami radi poslušajo spletne radijske postaje

SSKJ²

kíbic -a m (ȋ)
igr. žarg. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: kibici so se razburjeno vmešavali v igro; bil je navdušen kibic
// pog. kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijač: nogometni kibici

SSKJ²

kíbicati -am nedov. (ȋ) pog.
1. dražiti koga z namenom spodbuditi ga h kakšnemu dejanju: začel sem ga kibicati, če bi z mano tekmoval v teku
2. vsebinsko prazno se pogovarjati, izražati svoje mnenje o kaki stvari: kibicati o nogometu; stali so ob strani in kibicali

SSKJ²

kibicírati -am nedov. (ȋ)
igr. žarg. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri ter posegati vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ko so šahirali, je kibiciral preko ograje; rad kibicira pri kartah
// pog. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijati: na tekmi kibicira za domače nogometaše

SSKJ²

kibítka -e ž (ȋ)
1. v ruskem okolju pokrit, navadno daljši kmečki voz: potovati v kibitki
2. pri srednjeazijskih nomadih (kožnat) šotor:

SSKJ²

kíbla -e ž (ȋ)
nižje pog. vedro, vedrica: kibla za smeti, vodo / v kotu celice je stala kibla

SSKJ²

kíborg -a m (ȋ)
organizem, ki vsebuje deloma organske in deloma umetne dele: prebivalci planeta so postali kiborgi; ljudje in kiborgi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

kibúc -a m (ȗ)
v izraelskem okolju prostovoljna zadružna skupnost kmetov: preseliti se v kibuc; živeti v kibucu; član, prebivalec, pripadnik kibuca; enakost v kibucu

SSKJ²

kickbox gl. kikboks

SSKJ²

kickboxing in kíkbôksing -a [kígbôksing-] m (ȋ-ȏ)
kikboks: ukvarjati se s kickboxingom; trening kickboxinga; prvakinja v kickboxingu; v prid. rabi: kickboxing klub

SSKJ²

kíč -a m (ȋ)
nav. slabš. okrasni predmet brez umetniške vrednosti: doma ima polno kiča
// delo brez umetniške vrednosti: filmski, literarni kič / to je navaden propagandni kič

SSKJ²

kíčast -a -o prid. (ȋ)
nav. slabš. ki je brez umetniške vrednosti: prodajajo kičaste izdelke, okraske; ima kičaste figure iz porcelana; kičasta slika / piše kičaste zgodbe

SSKJ²

kidáč -a m (á)
kdor kida: kidača sta metala gnoj na voz / več kidačev odstranjuje sneg s ceste

SSKJ²

kídanje -a s (í)
glagolnik od kidati: lopata za kidanje snega / kidanje gnoja

SSKJ²

kídati -am nedov. (í ȋ)
1. odstranjevati:
a) sneg: kidali smo pozno v noč / sneži, spet bo treba kidati / kidati sneg s ceste, pločnika
b) gnoj, blato: kidati prašičem; kidati izpod živine / kidati hlev čistiti ga / kidati gnoj na voz nalagati, nakladati
2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga pa kida, ta; spet ga kida

SSKJ²

kídoven -vna -o prid. (í)
nar., v zvezi kidovne vile gnojne vile:

SSKJ²

kífeljc -a [kifəljc] m (ȋ) pog.
1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci
// pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci
2. slabš. policaj, miličnik: kifeljci ga že iščejo

SSKJ²

kífeljčar -ja [kifəljčar] m (ȋ)
agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem

SSKJ²

kífeljček -čka [kifəljčək] m (ȋ)
manjšalnica od kifeljc: iz pekarne diši po svežih kifeljčkih; kupila je žemljo in dva kifeljčka / orehovi, vanilijevi kifeljčki

SSKJ²

kifóza -e ž (ọ̑)
med. povečana ukrivljenost hrbtenice nazaj:

SSKJ²

kíh1 -a m (ȋ)
sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: slišal se je kih za kihom

SSKJ²

kìh2 medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: zasrbi ga v nosu in kihne: kih, kih, čih

SSKJ²

kihálen -lna -o prid. (ȃ)
ki povzroča kihanje: vzel je kihalni prašek

SSKJ²

kihálo -a s (á)
knjiž. sredstvo za kihanje:

SSKJ²

kíhanje -a s (í)
glagolnik od kihati: kašljanje in kihanje

SSKJ²

kíhati -am nedov. (í ȋ)
sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v nosu: ima nahod, zato kiha

kíhati se

nar.

hihitati se, smejati se:

za plotom so se kihala dekleta

SSKJ²

kíhavec -vca m (í)
1. bojni plin, ki povzroča kihanje: s kihavcem so preprečili nastop govornikov
2. ekspr. kdor (pogosto) kiha: srečal je sosedovega kihavca

Število zadetkov: 97669

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja